Če bila bi jaz poet,
Kot Homer je Odisejo,
jaz pa turško bi turnejo
z Oskarjem ponesla v svet.
Ker pač nisem jaz poet,
skromne stihe sem sklepala,
ko sladko je spal moj Pala,
dala jih bom pa na splet.
Najprej kratka zgodovina:
vem, da nisem jaz edina, ki ima jih petdeset,
(marca jih imel je Adi),
Tisti, ki me imajo radi,
so poslali me v ta svet.
V glavo mi je misel padla,
pesem moja ni sonet,
dalo bi se jo pa pet,
Adiju sem vižo ukradla.
11.7.
Ne gremo domov še,
Ne gremo domov še!
Ostali bomo kar v Turčiji.
Hrana je odlična,
Sara vodička mična,
ki o Turčiji ogromno ve!
»Stvar je taka« pravi,
Zgodovino nam predstavi
in še kakšno pravljico pove.
Ko pa se napravi
z rutico na glavi,
dobra mačka naša Sara je!
14.7.
Imena nam je dala,
jih z Esatom je zbrala
z občutkom,
da se vsem nam dobro zdi.
Se turšk´ govor´t učimo,
da se ne zgubimo,
ko Sara v mesto same nas spusti.
Boris naš šofer je,
ki nas daleč pelje,
z njim počutimo se varni vsi.
Esat zdaj je Janez,
vsak dan kakor danes,
urno spretno vse nam uredi.
14.7.
Kaj pa če je žeja,
pa blizu je mošeja?
Piva tu gotovo ne dobiš!
Kaj te potolaži,
če vroče je na plaži?
Z ayranom lahko se osvežiš.
15.7.
Je turkizno morje,
ga vsak po svoje orje,
veter nas na plaži osuši.
Oskar fige časti.
na štantih med balasti
Vsak zase pa spominček kupi si.
15.7.
Otroci so vsi pridni,
med plesom pa nevidni,
na barki rajamo le starci mi.
Ko pa želodec kliče,
čorba, kebap, piliče
se v restavracijah lahko dobi.
16.7.
V kanjon smo se podali,
po vodi čofotali
in čez gladke kamne plezali.
Na platojih smo ležali,
na hrano dolg´ čakali,
gozleme so pa vse pomešali.
KAŠ 16.7., 17.7.
Smo v Kašu spet plesali,
saj v živo so igrali
po naših željah blues nam ta večer.
Smo plažo našli sami,
Ko Sare ni b´lo z nami,
ker dala nam je prosto za svoj mir.
Pri brivcu b´la je vrsta,
saj masaža čvrsta
obrite moške čisto prerodi.
Še mladci golobradi
obrili bi se radi,
bili so pa samo zmasirani.
18.7.
Mladina hazardira,
nikol´ ne da si mira,
kartala bi do jutra ranega.
Potem v vodo skoči,
nihče je več ne loči,
prijat’li bodo tudi še doma.
Nas ladja daleč pelje,
vsem nam je v veselje,
ko vetrič skoz´ lase nam zapihlja,
zaplujemo v »akvarij«
plavalcev s sedmih ladij
v kristalni vodi dosti čofota.
Kosilo se prileže,
Vsak sam si ga postreže,
Siesta kratka le potem sledi.
Skakalci mladi zbrani
pa sprožijo cunami,
ki Zdenko našo močno poškropi.
Na ladji smo prespali,
zvezde opazovali,
program kulturni se še ni začel.
A Sara Pala obrača,
Smrčati se mu splača,
da nežni sliši njen ta nočni spev:
»Gospod Franci smrčite, obrnite se prosim.«
19.7.
Na hrano smo čakali,
kokoši opazovali,
še petelin glasno je zapel.
Mesa mal´, zelenjave
pa dosti je vse trave
kot da po štirih sem smo prihitel´.
Smo zadnje pivo pili,
ko smo se poslovili
v Antalyijih jih sedem je odšlo.
Ko so doma pristali,
so SMS poslali:
10 stopinj samo je tam bilo.
TAURUS 20.7.
Pri čobanu kosilo –
bilo ga je obilo,
postrvi slastne smo pospravili.
Na yayli bi ostali
in kravco past´ bi gnali,
pa kaj, ko se še dalje nam mudi.
Potem spet kilometre
pokrajine prelestne
z vzdihi mi občudovali smo.
Ko čez vse serpentine naš avtobus prerine,
pa Borisu zaploskamo močno.
Sara da povelje,
Boris sam se pelje,
mi pešačimo v vročini tej.
Turčija »ta prava«
več nas ne zabava,
Boris, prosim, pelji nas naprej!
KONYA 21.7.
Šli k dervišem , Mevlani –
zelo so obiskani,
šele v džamiji smo našli mir.
Pokrajina prostrana
je z žiti posejana,
Vmes pesa, buče, sončnice, krompir.
KAPADOKIJA 22.7.
Kameljo glej dolino,
ki buri domišljijo:
Marijo glej! Sirena! Sokol je!
Veselo smo plezali,
en drug´mu pomagali,
Če kdo v razpokah se zagozdil je.
»PIMPEK WALLEY«
Po ogledu te doline
nas preplavijo skomine,
A Sari se že spet naprej mudi.
gremo med razvaline,
da želja nas kar mine,
in rahlo smo že vsi utrujeni.
22.7.
Turški večer – folklora,
plesalcem se kar rola,
derviše vrteče gledamo.
Trebušni ples odkrije
nove energije:
Jana res vsi občudujemo.
23.7.
Cerkvic je nešteto,
jih damo na rešeto,
le štir´ od teh si mi ogledamo
V podzemlju smo racali,
klavstrofobijo pregnali,
na vrhu pa si spet oddahnemo.
23.7.
Zdaj malo manj je vroče,
vsak počne kar hoče:
na kosilo, v šoping smo odšli.
Smo v hamamu spotili se
drugi so nas umili, pregnetli nas,
močno zmasirali.
24.7.
Med vožnjo smo zaspani,
sedimo kot vkopani,
naš avtobus je kakor sarkofag.
Nas Sara nežno zdrami,
poslušamo jo zbrani,
čimveč bi zvedel ,
si zapomnil vsak.
K Tuzgolu smo zavili,
kam bomo sol vtaknili?
saj kovčki naši so prepolni vsi.
Je Ankara bogata,
je pravi dec Turk Ata,
smo v mavzoleju se prepričali.
So Turki res prijazni,
le kelnarji porazni
»spred nosu z mize vse pospravijo.
»You come from?«
jih zanima,
a vsakdo le prikima,
ko omenimo Slovenijo.
Bili smo dobra družba,
ki se nikjer ne gužva.
Moški rojstni dan so imeli vsi!
Za Efes so dajali,
smo dosti se smejali,
da smeh vsak dan nam zdravje okrepi.
Uboga naša Sara,
le kdaj se boš naspala?
Te Oskar šparati prav nič ne zna!
Zahvalit se želimo
ti – preden odletimo:
HOŠBULDUK!
GORUŠURUZ!
ČOK YAŠA!
Zadovoljni potniki;
Marija – MELEK
Borut – MURAT
Matic – ASLAN
Jan – MERT
Vesna – BAHAR
Aleš – YAVUZ
Martin – OZGUR
Alenka – YILDIZ
Anton – KERIM
Žan – OZAN
Tjaša – GAMZE
Dora – AMINE
Alenka – BUKET
Iztok – UMUT
Jan – METIN
Maruša – ČIČEK
Gorazd – UGUR
Zdenka – SEVDA
Nuša – BURCU
Mihael – HALIS
Franc – PALA
Metka – BERAK
