Svilena cesta 3. del (Kirgizija)
Kje končajo ukradeni avtomobili?
Ja kje neki, v Kirgiziji! To smo imeli možnost doživeti že pri samem prečkanju meje, ki je bilo tokrat bolj normalno in tekoče. Že cariniki so se kazali v Audijih, Oplih, BMWjih in podobnih zahodnih znamkah. Kako neki, če pa imajo tako nizek standard, nas je zanimalo. Po eni strani siva ekonomija dobesedno cveti, po
drugi strani pa so to povečini ukradeni avtomobili iz zahodne in srednje Evrope. V najbolj zakotnih koncih stojijo ob cesti ali pa pred jurtami BMW serije 5, A6 in podobni. Nekako so jim pri srcu nemški avtomobili. Najbrž dajo veliko na kvalitetno izdelavo.
Omenila sem jurte, ki so bile naš stalni in redni spremljevalec v Kirgiziji. To so ogromni šotori postavljeni tako, da najprej postavijo leseno ogrodje sestavljeno iz deščic, čez pa obdajo s klobučevino. Na vrhu je streha deloma odprta, ki pa se po potrebi zakriva. Predvsem ponoči, saj temperature poleti padejo tudi na ničlo. In lahko si samo predstavljate, kako zgleda prenočevanje v jurtah. Po eni strani romantično, po drugi pa hladno, ker notri ni ogrevanja. V nekaterih jurtah so sicer male pečke (gašperčki), katere domačini zvečer na prošnjo zakurijo, vendar posušeni kravjeki (edino gorivo) hitro pogorijo. Tudi zrak je bolj redek, zato moraš paziti pri pretiranem poskakovanju, ker ti
kaj kmalu zmanjka sape. Kako nebi, saj smo bivali na tri tisočakih. Jap, v Kirgiziji je bilo hladno. Vsaj meni, ker sem se ravno navadila na prijetnih 40 stopinj, tu pa so mi »postregli« s samo 12 stopinjami. Dežela je gorovita (94% ozemlja zavzemajo gorata območja) in temu primerne so tudi temperature. Ima značilno celinsko podnebje pa vendar ne pretoplo. Ima kar dve tretjini površine višje od 3.000 m in od tega je skoraj polovica ledenikov in zasneženih vrhov in kar nekaj 7 tisočakov. Naravna voda je odlična, a kljub temu smo kupovali ustekleničeno vodo, za vsak slučaj saj v jurtah ni wc-jev in ni ravno prijetno ponoči hiteti in iskati čučavac nekje zunaj pri nuli.
Najpomembnejša in najuspešnejša gospodarska panoga je živinoreja, ki je razširjena v goratem osrednjem in vzhodnem delu države. Na pašnikih poleg ovac in goveda pasejo še konje in koze. V višjih legah pa je tudi veliko jakov (gorska goveda). Drugače pa velja
Kirgizija za enega bogatejših rudnih območij, vendar zaradi odročnosti nahajališč in slabih prometnih poti, pomanjkanja finančnih sredstev, slabe tehnologije, ne izkoriščajo svojega bogastva. Država ima enega največjih svetovnih nahajališč zlata, največji naravni orehov gozd za svetu, povprečna nadmorska višina je 2.750 m, jezero Isik Kul z globino 702 m drugo najvišje ležeče gorsko jezero. Še eno dejstvo je zelo zanimivo: Kirgizija je najbolj oddaljena država med vsemi na svetu od svetovnih morij in oceanov.
Ima 5,3 mio prebivalcev od tega jih pol milijona živi v glavnem mestu Biškek. In ko prideš iz jurt na tri tisočakih spet nazaj v »dolino« v mesto, si spet v civilizaciji. A kaj sploh pomeni civilizacija? Hja, za vsakega nekaj drugega. Jaz sem se čisto civilizirano počutila med domačini v jurtah in mesto je samo neka
druga oblika bivanja. Vsepovsod smo se počutili dobro, dobrodošlo in varno.
In če strnem vtise vseh treh držav bi lahko rekla, da je bil v Turkmenistanu poudarek na ljudeh, v Uzbekistanu na arhitekturnih znamenitostih in v Kirgiziji na naravnih lepotah.
Na koncu bi rada podala še par pomembnih podatkov o Svileni cesti, katere smo prepotovali en mali delček. Sama karavanska svilena cesta je potekala od Xiana na Kitajskem pa do Rima v Italiji dolga kar približno 8.000 km in dejansko ni šlo samo za eno cesto-pot temveč za mrežo cest, ki se je skozi zgodovino spreminjala. Zgodovinsko sega začetek svilene ceste v 1. stoletje pr.n.št. na kateri je potovalo tako raznovrstno blago in ideje ter znanje. Sama trgovina je cvetela od 2. do 13. st.n.št., nakar je prišlo do zatona s samim mongolskih osvajanjem Džingiskana in Timurja ter razvojem pomorstva v 15. in 16.st. ko pomorščaki odkrijejo nove pomorske poti od Indije do Kitajske. Vsaka regija je imela nekaj svojih izdelkov s katerimi so lahko trgovali.
Omenila pa sem že, da so se poleg blaga pretakale tudi ideje – vere, medicinsko znanje, znanstveni dosežki in razni izumi. Iz Kitajske na zahod je prišel papir, porcelan, magnetni kompas, v Mongoliji so iznašli potne liste. Iz Osrednje Azije pa prihajajo veliki matematični dosežki iz algebre in astronomije.
Vse te tri dežele so zanimive, vsaka na svoj poseben način in če bi lahko, bi vam jih priporočila, da jih obiščete. Ironično pri tem pa je to, da več kot bo turistov, bolj se bodo spreminjale, po večini na slabše. Zato pa, če že odrinete v Osrednjo Azijo, jo poskusite čim manj spreminjati in jo sprejmite takšno kakršna je – naravna. In takšna je najlepša.
Duška Praprotnik