Skrajni turški vzhod – V vratih narodov za sladokusce

Zvečer nas je direktor hotela povabil na kurdsko ohcet. Oženil se je njegov nečak. Ohcet na kmečkem dvorišču je bila prava paša za oči in ušesa. Kurdski glasbeniki so neprestano godli in peli. Nobenih... odmorov, menjavali so se neopazno. Mlade Kurdinje so bile prelepe v pisanih narodnih nošah. Otroci so bili vsepovsod. Lepo opravljena nevesta je bila obložena s kilogrami zlatega nakita. Ritem glasbe je neprestano vabil na ples. Sopotnik Stane

Po skoraj štirinajstih dneh, odkar sem se vrnila iz potepanja po Vzhodni Turčiji, so vtisi še vedno zelo močni. Na to ni vplivalo niti to, da sem v ponedeljek že sedela pred službenim računalnikom in ...se »zabavala« z e-poštnimi sporočili, ki so se med dopustom nabrali... Sedaj sem v fazi pregledovanja diasov in obujanja spominov... Zelo sem zadovoljna, da sem se odločila za to potovanje. Všeč mi je bilo, da je vse potekalo zelo aktivno – tako nisem imela časa misliti niti na drisko, ki se me je vmes dvakrat lotila (sicer pa ni bilo problema, saj je nastopila vedno ponoči, ko je bil za takšna opravila čas). Lahko rečem, da se me je dežela močno dotaknila in da sem vesela, da jo bom del lahko vedno nosila s seboj... Sopotnica Mici

Spanja je bilo bolj malo, saj smo se že ob dveh zjutraj podali proti stari urartski trdnjavi. Od tam smo se kakšno uro in pol vzpenjali na nazobčan vrh, s katerega se jeseni vidi sonce, ki vzhaja med ...Velikim in Malim Araratom. Tokrat je pokukal izza Malega in počasi osvetljeval neresnično pokrajino. Sopotnik Stane