Malta

Malta je mlada država. Leta 2014 je samostojna dočakala točno 50 let, saj se je 21.9.1964 odcepila od Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Republika je postala 10 let kasneje. Je članica OZN in Evropske unije od leta 2004. Uporablja tudi denarno valuto evro (malteški kovanci so zelo cenjeni).

Malta je majhna otoška država in njena površina znaša le 316 km2. Na dveh naseljenih otokih – Malta in Gozo živi 452.000 prebivalcev, na otoku Comino pa je nekaj ribičev in svetilničar. Glavno mesto je Valletta, ki je najmanjša prestolnica na svetu. Na otoku sta dva uradna jezika – malteščina (semitski jezik, ki vsebuje 60 % arabskih besed, 30 % italijanskih in sicilijanskih, ostalo pa so angleške, francoske in druge) in angleščina. 98% prebivalcev je katolikov.

Malta leži na sredini Sredozemlja, kjer se križajo poti, kjer vodijo morske linije proti Jadranskemu in Tirenskemu morju, pa v severno Afriko in naprej proti Španiji ali Grčiji. Prav ta lega je bila razlog, da je bila Malta skozi zgodovino zanimiva za pomorščake, vojake, križarje in še marsikoga. Skoraj ni obdobja evropske zgodovine, ki se ne bi dotaknilo Malte. Čeprav je majhna, je današnja Malta skupek feničanske, staro grške, rimske, srednjeveške – križarske, muslimanske, beneške, angleške in še kakšne oblasti. Ime Malta izhaja iz grške besede “melite”, kar pomeni sladek med, Feničani pa so besedo “meleth” uporabljali za nebesa! Vsekakor lahko sklenemo te razlage v “rajsko medeno otoško državico”!

Na Malto potujemo običajno z letalom, lahko pa tudi z ladjo s Sicilije. Ves promet poteka po levi strani, kar je ostanek dolgoletnega britanskega kolonializma. Otoka Malta in Gozo sta izredno gosto poseljena (1507 preb./km2). Ima milo mediteransko podnebje in precej velike zaloge pitne vode.

7 mest je pod zaščito UNESCA, največjo pozornost pa vzbujajo kamenodobni megalitski templji, ki sodijo med najstarejše na svetu. Obdobje velikih templjev (4000 do 2500 let p. n. š.) je zavito v tančice skrivnosti. Drobne najdbe lahko vidimo v Arheološkem muzeju v Valletti. Kultura je skrivnostno izginila z otoka.

Kasneje so Feničani na večjem otoku postavi dve mesti – Mdina in Rabat, Grki številna pristanišča v naravnih zalivih, za njimi so vse prevzeli Kartažani, nasadili oljke in vinsko trto in po Punskih vojnah vse to prepustili Rimljanom. Po letu 395 so več kot 4 stoletja Malto nadzorovali Bizantinci. Malteški trgovci in pomorci so vsem oblastnikom navkljub pridno opravljali svoje delo. Sledila so stoletja muslimanske oblasti, Kraljevine Sicilije in različnih oblasti evropskih kronanih glav. Malto so si podredili tudi Francozi, sam Napoleon je prišel na otok za 6 dni in takoj uvedel veliko sprememb. Po Dunajskem kongresu leta 1815 je Malta pripadla Britanskemu imperiju (do 1964).

V 16. stoletju so prišli na Malto vitezi z Rodosa, od koder so jih pregnali Turki leta 1522. Osnovali so malteški viteški red, ki je še danes znan po celem svetu in je eden od zaščitnih znakov Malte. Njihov vodja, Francoz Jean Parisot de la Valette je ustanovil novo glavno mesto – Valletta, ki so ga močno obzidali, postavili številne palače in katedralo svetega Johna.

Gospodarstvo Malte temelji na pomorskem prometu, ribolovu, turizmu, sekanju kvalitetnega belega apnenca in marmorja, stabilnem bančništvu ter uspešni industriji. Pridelajo pa komaj 20 % hrane za svoje potrebe in so veliki uvozniki, imajo tudi premalo surovin in skoraj nič energetskih virov.

Zakaj torej na Malto?

• Valetta – mesto malteških vitezov, katedrale St. John-a, skrivnostnih tlakovanih uličic, izjemne čistoče, prijetnih lokalov, Nacionalni arheološki muzej, senčni parki,
• templji Mnajdra, Ggantija in Hargar Qim – kot malteški Stonehege, več kot 5500 let stari monoliti, najstarejše prostostoječe stavbe na svetu,
• obisk starodavne Mdine in Rabata in izgubljanje v labirintu uličic,
• izlet v Modro laguno med otokoma Comino in Cominnotto – izjemne oblike skalnih čeri v morju in vmes kristalno modro morje,
• plaže na otoku Gozo in potovanje po otoškem podeželju,
• Mediteranski morski park (akvarij, delfini, morski levi …),
• malteška kuhinja, ki je mešanica stoletij; pastizzi, ftira, solate, lazanje, arabske slaščice …