Potovanje “Z Marjanom Ogorevcem v Rodovitni polmesec in Kapadokijo” 25. junij 2014
Ko smo se vozili proti letališču, sem spet začela »kopati« po glavi; porajalo se je 1001 vprašanje, potem pa sem si rekla: “Ženska, zdaj si tukaj, povratka nazaj ni”. Čutila sem ogromno željo po spremembi, in upala, da se mi bo na tem potovanju zgodil čudež.
* * *
Celostno potovanje po JV Turčiji z Marjanom Ogorevcem sem si podarila za okroglo obletnico. Ko sem se prijavila na potovanje, sem bila navdušena nad organiziranim programom, saj je to res velika priložnost, da končno nekaj naredim na sebi; da izkoreninim strah iz sebe, bolečine, razne zamere, agresije do določenih ljudi in da se zavestno začnem učiti živeti v tem trenutku. Le tako bom lahko v sebi začutila olajšanje in svobodo.
A ni bilo tako preprosto. Dan pred odhodom me je zgrabila panika; razmišljala sem, da bi poklicala na agencijo in potovanje odpovedala. Spet se mi je pojavil strah, spraševala sem se, kaj, če to potovanje ni za mene … Sprožilo se je kup strahov, ki so me paralizirali, čeprav sem vedela, da je strah le odraz moje domišljije. Na koncu sem le zbrala dovolj moči in poguma in se odpravila na to čudežno potovanje.
In res, čudež se je zgodil. Glede na to, da smo vsi potniki na tem potovanju imeli možnost kadarkoli pristopiti do Marjana in Jelene in se z njima pogovoriti, sem se tudi jaz odločila za ta korak. Med vožnjo na avtobusu sem stopila do njiju in povedala, s kakšnimi težavami se že več let srečujem in da me to izčrpuje. Zanimivo je bilo to, da mi je bilo na razumski plati vse jasno, zadeve sem imela vse lepo “popredalčkane”.
Marjan mi je povedal vzrok mojih težav in zakaj se mi to dogaja. Vprašal me je, če sem pripravljena nekaj narediti za izboljšanje in če sem pripravljena iti z njim skozi voden proces. Privolila sem. V fazi procesa sem začutila, da imam v sebi napihnjen balon, ki se počasi prazni. Začutila sem olajšanje. In neverjetno – moja čustva so se prebudila; privrela so na plano. To so bila tista čustva, katera sem leta in leta zadrževala v sebi. V bistvu se jih nisem niti zavedala, verjetno sem bežala stran od njih.
Jokala sem in jokala, čustev enostavno nisem mogla zadržati. To so bili čisto novi občutki v meni. Pustila sem jim, da se izjokajo, moje solze so imele prosto pot. Ko se je izliv čustev pomiril, sem se počutila, kot da sem se ponovno rodila. Vame so se naselili novi občutki, ki so jim sledili občutki sreče in zadovoljstva.
Rekla sem si – vau, svobodna sem! V sebi sem začutila okrepljeno samopodobo, zavedala sem se svoje ženskosti in kar je bilo najpomembnejše – začutila sem moč lastnih čustev.
Vse to je bil zame velik čudež. Ne sprašujem se, kako je to mogoče, ker sem premajhna za to. Na življenje sem začela gledati čisto drugače, vsakemu dnevu posebej dam priložnost, da si ga zapomnim kot najlepši dan v mojem življenju. Zdaj vem, da nam ti izzivi pomagajo osebno rasti, da nas spreminjajo in ustvarjajo močnejše.
Veliko se je dogajalo na tem potovanju. Če bi me pred potovanjem vprašali, kaj pričakujem od tega potovanja, vam ne bi znala odgovoriti. To, kar se mi je zgodilo, si pred potovanjem tudi v sanjah nisem upala pomisliti. Zdaj se počutim umirjena in napolnjena z energijo. Zaživela sem na polno, moje najbolj skrite sanje so se začele uresničevati.
Na koncu bi se rada ob tej priložnosti zahvalila Agenciji Oskar za res lepo in enkratno organizirano potovanje, ki je pridobilo vrednost zaradi odličnega vodnika Oskarja, terapevta Marjana in Jelene. Vsem sopotnikom in vsakemu posebej se zahvaljujem za prijetna druženja.
Žolna
