Mnogi turisti so istega mnenja; da je Manila najlepša takrat, ko iz nje odhajaš, kljub temu da je bila včasih imenovana biser Azije in je spadala med najlepše prestolnice sveta. Šele ko človek prisilno preživi nekaj dni za njenimi zidovi spozna drugačno Manilo, mesto kaosa, urejenosti in razmetanosti, nočne živahnosti in dnevne lenobnosti, vsakodnevne borbe mnogih nemočnih za kruh naš vsakdanji, kriminalne podzemeljske združbe, predanost katolicizmu,… Skratka Manila, ni samo to kaj turist vidi ampak veliko več.
Deset ur po napadu na Pearl Harbour so Japonci 
začeli z veliko invazijo na Filipine in v teh napadih je nekoč svetovljanska in prekrasna Manila postala drugo najbolj razrušeno mesto v času 2. svetovne vojne, takoj za Varšavo. Iz novo-nastalega pepela in razmetanih ruševin se Manila ni nikoli več prebudila. Zaradi izrednega naravnega pristanišča in pomorskega trgovanja s preostalim svetom se je v mesto začelo stekati vse več in več ljudi iz siromašnega podeželja. Tako je kmalu Manila z več drugimi okoliškimi mesti zrasla v Metro Manilo, mešanico vsega mogočega in vseh živih. Velika prenaseljenost je botrovala k temu da je Manila z več kot 43.000 prebivalci na km2 postala daleč najgosteje poseljeno mesto na svetu. Hkrati spada med najbolj onesnažena, požrešni motorji starih avtomobilov so strup za prebivalstvo in za posledicami tega vsako leto ugasne več kot 4.000 človeških življenj. Kljub temu, da si na mnogih otokih prizadevajo za ekologijo, razmišljanja o tem v Manilo še niso prodrla. V mestu je vsaka reka biološko mrtva. Dodatno jo prizadevajo potresi, poplave, tajfuni. Samo lani (2012) je zaradi poplav v Manili bilo prizadetih 2,4 mio ljudi, medtem ko jih je 360.000 ostalo brez strehe nad glavo.
Vendar kljub vsemu so Filipinci najbolj srečen narod na svetu. 
In noben popotnik ne more mimo tega dejstva, ne glede na to ali se nahaja v starem španskem kolonialnem mestu, kitajski ali islamski četrti, v novem modernem mestnem predelu “Makati” ali v najsiromašnejših barakarskih naseljih. V nadaljevanju se bom fokusiral na najpomembnejši trg v mestu, to je Plaza Miranda, o Manili pa več besed na enem izmed naših potovanj.
Plaza Miranda je dobesedno trg svobode, kjer je vse dovoljeno po vzoru na sosednjo deželo strico Sama. Za razliko od Kongresnega trga lahko tukaj ljudje brez najave demonstrirajo, takrat ko je glava še vroča. Že od nekdaj so tukaj zborovale in nagovarjale mimoidoče mnoge politične stranke, leta 1971 so eno izmed njih napadli kar z raketami. Leto kasneje je Titov sodobnik, Ferdinand Marcos, tukaj razglasil vojaško pravo, ko je dežela padala v kaos zaradi korupcije 
in notranje političnih prerekanj. Večkrat na leto prirejajo tukaj lepotna tekmovanja, ne pozabimo dejstva da so Filipinke izredno lepe in da je leta 2011 na svetovnem lepotnem tekmovanja zmagala prav Filipinka Gwendoline Ruais. Leta 2000 so obnovili skoraj 3.000 m2 veliki trg v neogotskem arhitekturnem slogu po vzoru na sosednjo cerkev, ki se smatra za najbolj sveti kraj v arhipelagu. Tukaj se dogajajo čudeži, povezani s črnim Jezusom, ki ga ponosno razkazujejo v oltarju cerkve. Maša je vsako polno uro, sledijo pričevanja mnogih, ki so bili deležni čudežev. Preddverje te iste cerkve na trgu Miranda so si za prizorišče “satanskih zločinov” kot zelo močan kontrast vsakodnevnim duhovnim dogajanjem izbrale mlade in mladoletne mamice, nepripravljene in nezmožne skrbeti za lastnega otroka. Ker je v Manili prostitucija močno razširjena prihaja v veliko primerih do neželene zanositve. Za odstranitev zarodka poskrbijo kvazi doktorji, ki pred cerkvijo nudijo svoje storitve. Ker so živi zarodki med mamicami nezaželeni jih običajno dajo v kartonasto škatlo ali zavijejo v vrečasto oblačilo in prepustijo škofom pred vhodom v najbolj sveti kraj arhipelaga. Nelegalen abortus cerkev obsoja, posledično tudi država, saj je večina politikov zlezla na visoke položaje prav z njihovo pomočjo. Na trgu se poleg kvazi zdravnikov zbirajo tudi raznorazni napovedovalci prihodnosti, prodajalci vsega mogočega in zeliščarji, ki prodajajo mnoge nepreizkušene zvarke veliki večini prebivalstva, ki si ne more privoščiti zdravstvenega varstva. Plaza Miranda je samo eno izmed takšnih zbirališč, ki popotniku pokaže sliko drugačne Manile. Teh slik je še veliko. Na nas je da jih odkrijemo in spoznamo delček iz njenega življenja, življenja nove Manile v drugi luči.
Cabbigat – Senad Osmanaj
