Piše: sopotnica Gabriela Zver
San Francisco – mesto umetnikov in svobodomiselnih ljudi
San Francisco predstavlja moje prvo srečanje z ameriškim zahodom. V njem se je začelo tritedensko potovanje in že kar na letališču smo doživeli prvi nesporazum ali bolje rečeno avanturo! Ker nas je bilo preveč za potovanje s kombijem, smo najeli še osebni avtomobil. Vodič Janko Frlic je dal napotke vozniku osebnega avtomobila, kako se bomo zapeljali do hotela, saj smo v San Francisco prispeli malo pred polnočjo.
Čakamo torej v kombiju pri izhodu iz letališke garaže, čakamo pa čakamo … nato vodnik pokliče voznika osebnega avtomobila in ga vpraša, če ima kakšne težave, da še ni zapeljal do nas. Slišimo ga, ko izjavi, da je vse v najlepšem redu: »Vozimo se za vašim belim kombijem. Za našim belim kombijem? Kako našim? Mi vas čakamo na letališču, se šalite? Kje se pravkar vozite?« Voznik osebnega avtomobila: »Ravno zdaj se peljem po slavnem mostu Golden Gate.« Vsi bruhnemo v smeh. Vodnik da napotke vozniku, svetuje mu, naj si pomaga s taksijem, da bo lahko našel naš hotel. Ja, veliko kombijev, ki jih izposojajo na letališču, je belih. Ha ha!
Moj prvi spomin na ogled San Francisca je vezan na romantično plat mesta. Ob predvajanju pesmi v izvedbi Scotta McKenzieja, ki opominja, da naj bi med obiskom mesta nosil cvetje v laseh, smo se torej vzpenjali po vseh ostrih zavojih San Francisca na njegov vrh Twin Peaks, ki ponuja čudovit razgled. Vreme je bilo prav tako, kot ga je opisala moja prijateljica: »Ta, da so v mestu precej sveže temperature.« Sredi poletja sem tako nosila jeans jakno, pihal je veter. Podoba mesta se je ves čas spreminjala. Megla, ki se je dvigala nad mestom, se je ves čas premikala. Malo je zakrivala mesto, nato most, pa se je spet razkadila in spet zakrila določen del. Menda je najtopleje in najbolj stanovitno vreme septembra, odvisno je torej od toplih zračnih mas in dogajanja na morju…
San Francisco je nastal, ko so se začele zidati hiše okoli samostana Dolores. Ustanovljen je bil daljnega leta 1776, še preden je majhno mesto postalo obljubljena destinacija za iskalce zlata. Po podatkih iz leta 2017 je imelo mesto 884.363 prebivalcev.
Pred prihodom sem si predstavljala, da ima mesto čudovito arhitekturo in slavno strmo ulico, kot jo vidimo v seriji Ulice San Francisca s Karlom Maldenom in Michaelom Douglasom, po kateri vozijo znameniti tramvaji cable car. Ne gre za eno izredno strmo ulico, temveč za cel kup hribov in ulic, ki so vse vratolomno strme. Da bi imela v tem mestu kolo? Ne, hvala, niti slučajno! Odpade! Sicer so ti hribi strašno simpatični, hiše so grajene z veliko natančnostjo, tako, da so tla znotraj vsake hiše zagotovo bila položena strogo po vodni tehtnici ali po domače vaservagi, tudi če se pločnik dviga mimo vašega okna in ga vidite tako v kleti kot v kakšnem drugem nadstropju hiše. Prav ta čudovita in zanimiva arhitektura mesta nudi nepozabne razgledne točke, ki stojijo po različnih hribih: poleg prej omenjenega Twin Peaksa, Nob Hilla, Russian Hilla in drugih. Skratka, nepozabno je bilo gledati z Russian Hilla daleč v notranjost mesta, po katerem teče vijugasta, serpentinasta ulica, ki se imenuje Lombard Street. Nad njo se razprostira park Alamo Square, s katerega lahko občuduješ šest sanjsko lepih, tipično ameriških hiš (The Painted Ladies), ki so predstavljale kuliso za ikonsko serijo Polna hiša (Full House).
San Francisco je znan kot mesto hipijev, poln je uličnih poslikav, grafitov, ima kitajsko in italijansko četrt, po ameriških kriterijih je eno najbolj evropskih mest, imenujejo ga tudi ameriški Pariz, je mesto umetnikov, svetovljanov in mesto, ki se je razglasilo, da je odprto do istospolno usmerjenih. Po eni izmed najdaljših ulic, ko smo se peljali do samostana Dolores in nadaljevali pot proti pristanišču, so plapolale mavrične zastave.
Človeka kar zaboli srce, ko se spomni na nevarnost, ki je samo še vprašanje dneva, morda meseca ali v najboljšem primeru nekaj let, ko se bo zgodil neizogibno močan potres. Mesto leži namreč na prelomnici San Andreas.
San Francisco – pristanišče, zaliv in vrhunec s chowderjem
Naša skupina je del časa preživela tudi ob zalivu San Francisca. Njihov znameniti tramvaj oziroma kabelska gondola na tirih vozi kar do pristanišča Fisherman’s Wharf. Ne smete si ga predstavljati samo kot pristanišče za ladje. Ne, prav ta osrednji del je najbolj živ zabaviščni in turistični del mesta z neštetimi stojnicami z morsko hrano, slaščičarnami in restavracijami, z bogato ponudbo chowderja, ki kot kremna enolončnica z morskimi sadeži izvira iz Nove Anglije. V San Franciscu ponujajo svojo različico v sredici kruha, recept pa je naslednji:
SESTAVINE
1 kg svežih školjk/rak, 3 rezine slanine, 2 stroka česna, 1 čebula, 1 por, 2 žlici neslanega masla, 2 žlici moke, 2 skodelici mleka, 1 skodelica smetane, 1 žlica oljčnega olja, 1 krompir, 1 šalotka, 0.5 skodelice belega vina, 0.5 skodelice zelenjavne juhe/jastogovega soka, 1 kos kruha
Več o chowderju lahko preberete tudi tukaj.
Ko se okrepčate s chowderjem, si lahko rezervirate karto za vožnjo z ladjo po zalivu, v katerem leži otok s kaznilnico Alcatraz, pogled pa seže v smer dveh mogočnih mostov: Golden Gata in Bay Bridgea. In med tem, ko čakate, da se boste lahko vkrcali na ladjo, imate dovolj časa, da se sprehodite po pristanišču, med stojnicami in obiščete še morske leve, ki lenarijo na znameniti točki Pier 39.
Vožnjo z ladjo vsekakor priporočam, saj ponuja fascinanten pogled na ves zaliv, spomnili se boste vseh oddaj z Discoveryja, Travela, National Geographica ali drugih kanalov, ki na televiziji ponujajo analize, ali je bilo možno pobegniti z Alcatraza ali ne. Zaliv je ogromen, morski tokovi so izredno močni, vreme je zelo nestanovitno. Mesto se, kot sem že opisala v prvi objavi, skriva in odpira megli in soncu kar na vsako uro. Vedno sem si predstavljala most Golden Gate v soju sonca, kot mogočnega rdečega lepotca, stvarnost pa je drugačna. Ta sončna iluzija seveda obstaja, večinoma pa se most skriva v megli in celo, ko se po njem sprehajaš, zaradi megle na trenutke ne vidiš niti 20 metrov pred nosom.
Če po nesreči padeš z ladje v morje, te tokovi zelo hitro odnesejo skozi ožino na odprto morje, torej v Tihi ocean, v gotovo smrt. Kljub vsem nevarnostim pa se z morja ponuja čudovit razgled na panoramo San Francisca, zaliv je poln jadrnic in čolnov ter drugih plovil, ki služijo zabavi, rekreaciji, športnim dejavnostim.
Ladja je zapeljala okoli Alcatraza. Napeto sem opazovala nekdanji zapor, razmišljala o vseh oddajah, ki sem si jih ogledala, o člankih, ki sem jih prebrala … Nisem ga imela v načrtu obiskati, a sem vesela, da sem se odločila za ogled zaliva z ladjo. Alcatraz je možno seveda tudi obiskati: podnevi ali ponoči, če vas zanima nočno strašenje. Nekoč je tam stal le svetilnik, nato so postavili vojaško utrdbo in zapor, pozneje pa je tam od 1934 do 1963 delovala kaznilnica najvišje varnostne stopnje na ameriški zvezni ravni. Alcatraz pomeni v arabščini Otok pelikanov. Med najbolj znane zapornike spada Al Capone.
In še nekaj zanimivosti o mostu Golden Gate, ki je simbol ne le San Francisca, temveč tudi Kalifornije. Slovesno je bil odprt maja 1937, v 80. letih pa je postal najbolj fotografirani most na svetu, ki ga letno obišče 10 milijonov turistov. Dolg je 1,6 km. Ponaša se z neslavnim slovesom druge samomorilske točke na svetu, saj se je prvi samomor zgodil že na dan otvoritve mostu. Šele leta 2017 so začeli s postavljanjem jeklene mreže, ki bo onemogočala samomore. Zaščita naj bi bila dokončana leta 2021. Po najnovejših informacijah zamujajo, dokončana bo leta 2023.
Nič manj lep ni čudovit srebrno-belkast most na nasprotni strani zaliva, Bay Bridge, uradno Most San Francisco-Oakland Bay, je del ceste in predstavlja skupek mostov ter je tako eden najdaljših tovrstnih mostov v Združenih državah Amerike.
San Francisco in Silicijeva dolina
Če ste že na obisku v San Franciscu, bi bilo res škoda, da se ne bi zapeljali vsaj pokukat, kje imajo sedeže najbolj znana imena sodobne tehnologije, ki ležijo neposredno v San Franciscu ali v njegovi okolici, oziroma v regiji.
Podjetje Oracle je stalo tako rekoč skoraj poleg našega hotela v San Franciscu, gre za podjetje, ki se ukvarja z izdelovanjem sistemov za upravljanje podatkovnih baz. Nato smo se zapeljali stran od San Francisca proti San Joseju, do Univerze Stanford, blizu Palo Alta, kjer je živel in delal Steve Jobs. Sprehodili smo se po kampusu univerze.
Po čem je znan Stanford? Diplomanti Univerze Stanford so odigrali pomembno vlogo pri vzponu, razvoju Silicijeve doline, tako je bilo logično, da obiščemo še okolico te slavne univerze. Diplomante je univerza spodbujala, da so se posvetili odpiranju lastnih podjetij, raziskovanju, razvijanju visoke tehnologije. Garaža Hewlett-Packarda (HP), dveh diplomantov univerze, naj bi bila rojstni kraj Silicijeve doline (1939), leta 1984 pa je podjetje postalo največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu. V Wikipediji je zapisano: »Njeni študenti so med drugim ustanovili podjetja Hewlett-Packard, Electronic Arts, Sun Microsystems, Nvidia, Yahoo!, Cisco Systems, Silicon Graphics in Google.«
Prav v tej Silicijevi dolini so svoja najbolj znana podjetja ustvarile tudi najbolj znane osebnosti: Bill Gates, Steve Jobs in Mark Zuckerberg. Pot smo nadaljevali do sedeža Appla, v t. i. Applov Park v Cupertinu, kjer smo si lahko ogledali najnovejše iPhone in drugo ponudbo Appla. Ljudje, ki delajo v Silicijevi dolini, si poiščejo domovanje čim bližje službi, na primer v Hamptonsu.
Nedaleč od Appla leži tudi podjetje Facebook, danes Meta, in sicer na zelo zanimivem naslovu, ki se pomenljivo glasi: 1 Hacker Way. Podjetje ima svoj sedež v t. i. Menlo Parku, ki je 25 kilometrov oddaljen od sedeža Appla, če se vračate iz smeri San Joseja proti San Franciscu, od Univerze Stanford pa le 6 kilometrov.
Po parkirišču podjetja smo naredili obvoz, se za trenutek ustavili pred enim izmed vhodov, pred katerim osebe za stike z javnostjo sporočajo za medije velike novice. Prav takrat je bilo polno parkirišče in čutila se je neka živčnost, zato nismo želeli s svojim obiskom pritegniti nepotrebne pozornosti. V času našega obiska so namreč podjetje Facebook želeli tožiti zaradi kršenja pravice do zasebnosti.
Med tem, ko se vozite od podjetja do podjetja, izven mest, krasijo vašo pot kalifornijski vinogradi. Če imate več časa, se splača zapeljati z avtomobilom po Silicijevi dolini do številnih podjetij, ki so na dosegu roke, če se izrazim s frazemom, le izbrati morate, katero vas zanima. Oglejte si karto podjetij te prebogate doline. Našli boste sama znana imena podjetij, ki nam z našim dovoljenjem krojijo življenje.
