Zanzibar – otok začimb in zakladnica tropskega sadja
Piše: Saša Hribar
Le kaj bi hrana brez začimb? Ščepec cimeta, popra, klinčkov, origana, vanilije, žafrana … so tista pika na i, ki dajejo jedem okus, vonj in omamno aromo. Pa ne le v kulinariki. Brez začimb, zelišč in dišavnic ne gre niti v kozmetiki niti v medicini, kjer služijo kot podlaga za zdravila, saj za vsako bolezen rož’ca rase, kot bi rekla Pehta.
Na našem potovanju po otoku Zanzibar smo imeli priložnost na vodenem ogledu »spice farm« prepoznavati, vonjati in okušati kar okrog petdeset različnih rastlin. Spoznavanje začimb v njihovem naravnem rastišču je prav razsvetljujoče, kajti večina jih ne raste na grmičkih ali po možnosti že kar v vrečicah, ki jih kupimo v trgovini, ampak dozoreva na visokih drevesih. Posebej so zanimive tiste, ki so nam manj znane, saj rastejo v tropskih pogojih. Na primer muškatni oreh, katerega sadež je okrogel in rumen, znotraj rjav in prekrit z rdečo plastjo; nageljnove žbice oziroma klinčki, ki kot rdeči cvetovi rastejo na drevesu dišečega klinčevca in so brez vonja, s sušenjem pa pridobijo značilen vonj in obliko.
Kardamom je danes tretja najdražja začimba na svetu za žafranom in vanilijo, semena sušijo, pražijo in meljejo in uporabljajo za sladice, juhice, karije. Dober je v zdravilstvu, v napitkih za pomiritev. Lipstick je po zunanjosti podoben ličiju, notranja semena pa so podobna semenom granatnega jabolka in tako močno rdeče barve, da jih uporabljajo za mazanje ustnic. Kraljica med začimbami je cimet. Pri drevesu cimeta je uporabno vse, od korenin, lubja oziroma skorje do listov. Slednje muslimani uporabljajo, ko za čas ramadana ne jedo in iz listov cimeta delajo čaj, da lažje prebavljajo hrano, ko začno ponovno jesti. O, kako omamno so dišali cimetovi listi, ko smo jih zdrobili med prsti.
Zanzibar se ponaša tudi z obilico slastnega tropskega sadja: rdečih in baby banan, manga, pasijonke, avokada, papaje, ananasa, kokosa, iz katerih delajo odlične napitke. Ob našem obisku je bila ravno sezona jackfruita, ogromnih okroglih sadežev z okusno sredico, ki spominja na kombinacijo banan in ananasa. Seveda smo mnoge med njimi na našem obisku tudi pojedli in popili. Kdor je želel, je lahko tudi kaj kupil, bodisi iz palete kozmetičnih izdelkov kot so mila, kreme, olja, parfumi ali pa posušena zelišča, ki so vedno najboljša v okolju, kjer rastejo. Obisk plantaže rastlin, zelišč in začimb zaključimo z ogledom plezanja po palmi kokosa in odpiranjem orehov ter pitjem slastne notranjosti.
Če se ozremo nazaj v preteklost ugotovimo, kako pomembno vlogo so začimbe imele v zgodovini. Trgovina z začimbami, predvsem iz Azije, je bila donosen posel. Najprej je prinašala velike dobičke arabskim državam in italijanskim mestnim državam, kasneje pa kolonialnim silam. V 15. stoletju je cena popra na poti od Indije do Benetk 30x povečala svojo ceno. V srednjem in začetku novega veka so imele začimbe tako pomembno gospodarsko in politično vlogo, kot jo ima danes nafta.
V današnjih časih so začimbe lahko dostopne in kar težko je dojeti, da so bile gospodarski pogon takratnega sveta, ki je pripeljal do mnogih odkritij tujih dežel in pomorskih poti do njih. Vsi so iskali nove poti do Dišavnih otokov, kar bi omogočilo nižjo ceno začimb. Portugalec Vasco de Gama se je davnega 1497 odpravil iskati začimbno pot in jo tudi uspešno zaključil. Najprej je plul okoli rta dobrega upanja na jugu Afrike, nato po vzhodni obali Afrike, ob Arabskem morju do Indije in naprej do Dišavnih otokov Indokine, Molukov. Ustavil se je tudi na Zanzibarju, vendar pa tu niso bili Portugalci tisti, ki so vzpostavili največ plantaž raznolikih rastlin, temveč Omanci, ki so zavzeli otok iz rok Portugalcev in iz njega naredili svetovno prepoznaven otok začimb. Od takrat pa vse do danes je Zanzibar sinonim za otok dišav, zelišč in začimb.
