22. May, 2018   Kostarika, Nekategorizirano, Nikaragva, Panama, Vodniki   , ,

Zakaj v Nikaragvo, Kostariko in Panamo?

 

Zakaj v Nikaragvo, Kostariko in Panamo?

Piše: vodnica Mihela Zupanc

Obdobje med novembrom in majem je tisto najbolj primerno za obisk druge strani Atlantskega oceana. Tu se nahajajo čisto pravi biseri Latinske Amerike – države Srednje Amerike, ki so prežete z bogato zgodovino in neokrnjeno naravo.

Med njimi je prav posebna Nikaragva, ena zadnjih revolucionarskih držav. Dežela najstarejših še ohranjenih kolonialnih mest, mogočnih vulkanov in jezer ter neverjetno prijaznih ljudi, postaja vse bolj iskana destinacija.

Pa Kostarika, ki s svojimi zelenimi skrivnostnimi tropskimi deževnimi gozdovi in gozdovi v oblakih, nudi zavetje številnim eksotičnim živalskim vrstam. Njen slogan pa je Pura Vida (čisto življenje)!

Čisto na vzhodu in na istoimenski ožini kraljuje Panama, ki obiskovalcu nudi prav posebno sožitje narave z modernim svetom in mešanje kolonialne z moderno arhitekturo. Njeno glavno mesto obkrožajo nacionalnimi parki, hkrati pa ga zaradi nebotičnikov imenujejo tudi latinskoameriški Dubaj. V njegovi bližini se nahaja tudi tehnološko čudo – Panamski kanal. Panama je dom tudi številnih avtohtonih prebivalcev.

Zakaj torej z nami v Nikaragvo, Kostariko in Panamo?

  1. Neokrnjena narava

Ta konec sveta je znan kot raj za ljubitelje narave. Večji del prekriva neprehodni gozd, med katerim se vijejo reke in bobnijo slapovi. Skrivnosti, ki jih skrivajo, še dandanes odkrivajo različne znanstvene odprave, ponekod pa so že dostopne tudi obiskovalcem. S čolnom, peš, po visečih mostovih ali pa s spuščanjem po jeklenici (zipline) skozi krošnje dreves – Kostariki ni boljšega kot obisk deževnega gozda in gozda v oblakih, kjer meglice pričarajo čarobne trenutke, pljuča pa se nadihajo svežega in čistega zraka. Monteverde vsekakor spada med najlepše in najbolj znane gozdove v oblakih. Rio Celeste v rezervatu Tenorio pa obiskovalcu ponudi pašo za oči s svojo turkizno modro barvo sredi zelenega deževnega gozda.

    

  1. Živalski svet

V neokrnjeni naravi imajo svoj dom pisane in raznolike ptice; od kolibrijev, tukanov, pa vse do različnih papagajev in kormoranov, zvedave opice kapucinke in glasni vriskači, najpočasnejši sesalci na svetu lenivci, pa male pisane drevesne žabice, kače, legvani. Svojevrsten zaklad skrivajo tudi jezera s pritoki in morje, kjer prebivajo kajmani, krokodili, želve, delfini in morski psi, ki zaidejo celo v jezero Lago de Nicaragua. Zaščiteni so znotraj naravnih rezervatov in narodnih parkov. Vedno pa naj bodo pri roki fotoaparati, saj se skoraj na vsakem koraku lahko opazuje ta raznovrstni živalski svet, tako podnevi kot zvečer, ko pade noč.

           

  1. Kolonialna mesta

Predvsem Nikaragva slovi po svojih kolonialnih mestih, kjer se obiskovalec vrne nazaj v čas osvajalcev Novega sveta. Barvita Granada, ki se nahaja na obali največjega srednjeameriškega jezera Lago de Nicaragua, pa je tudi eno najstarejših ameriških mest. Čeprav leži v notranjosti države je bila večkrat tudi izropana s strani čisto pravih karibskih piratov, ki so do nje pripluli po reki in čez jezero. Čeprav se obiskovalci zaljubijo v Granado pa velja, da srce pustijo v sosednjem Leonu. Mestece, ki s svojo burno zgodovino, številnimi starimi cerkvicami, največjo katedralo v Ameriki, živahnostjo ulic ter grafiti s prav posebnim političnim pomenom ne pusti ravnodušnega prav nobenega obiskovalca.

   

  1. Vulkani

Čez celo Srednjo Ameriko poteka veriga vulkanov in samo v Nikaragvi in Kostariki jih lahko najdemo več kot 50. Do kamor seže oko se dvigujejo v nebo, različnih oblik, že izumrli ali še aktivni. Zaradi izbruhov so nekoč že morali seliti cela mesta (Leon) pod nekaterimi aktivnimi vulkani, recimo Arenalom in še dandanes gradijo nove naselbine. Nekateri vulkani so poraščeni z gostim gozdom, nekateri skalnati, nekateri pa se dvigujejo iz jezer. Na kar nekaj vulkanov se dandanes lahko tudi povzpnemo in ni ga čez sončni zahod na Telici. Ko se pred našimi očmi sonce spusti na koncu sveta v Tihi ocean in prinese tisti tako zaželen občutek spokojnosti. Na Telici in Masayi pa se da pogledati tudi čez rob kraterjev v nedrja našega planeta in z malo sreče se vidi tudi žareča, sikajoča lava. Poleg tega vulkani omogočajo tudi plavanje v kraterskih lagunah ter adrenalinske športe kot je deskanje na pesku. Vedno pa pridejo več kot prav tudi številne vulkanske toplice, ki vabijo utrujene popotnike v svoje tople termalne bazenčke.

  

  1. Plaže in rajski otoki

Nikaragva, Kostarika in Panama ležijo med dvema oceanoma, Atlantskim na vzhodni in Tihim na zahodni strani. Na obeh straneh se poleg mangrov nahajajo tudi sanjske peščene plaže iz temnega vulkanskega ali karibsko belega peska. Palme kar kličejo po razpetju viseče mreže in srkanju kokosove vode iz čisto pravega kokosa, ki nam ga domačini prijazno odprejo. Na svoj račun pridejo tako ljubitelji deskanja na valovih kot tisti, ki se raje potapljajo ali snorkljajo. Na obeh straneh najdemo tudi številne otoke, med njimi tudi otočje Guna Yala poznano kot San Blas, ki leži na karibski atlantski strani Paname. Otočje spada v teritorij, ki je neke vrste država znotraj države, saj ima avtonomnost. Lastnik otokov je namreč indijanska plemenska skupnost Kuna Yala, ki skrbi tudi za vse tiste, ki bi se radi odpočili na teh čisto pravih robinzonskih otokih. Sam arhipelag sestavlja več kot 365 otokov različnih velikosti in nekateri izmed njih so dostopni tudi obiskovalcem. Po navadi ne večji od nogometnega igrišča, obkroženi z belim karibskim peskom, nasadi visokoraslih palm in kolibami s stenami iz sladkornega trsa ter streho pokrito s palmovimi listi, nudijo pravi oddih za dušo in telo. To je odklop od modernega sveta, saj je elektrika na voljo le nekaj ur preko generatorja.

   

  1. Ljudje

Prebivalci srednjeameriških držav so skozi zgodovino mnogo doživeli, a kljub temu spadajo med ene najbolj prijaznih in odprtih ljudi, ponosnih na svojo zgodovino in državo (patria). Tako Nike kot Tike, kot se imenujejo prebivalci Nikaragve in Kostarike pa tudi Panamci, se z največjo radovednostjo spontano spustijo v pogovor s tujci, tudi potarnajo, če je potrebno. A to se redko zgodi. Kostarika celo velja za najsrečnejšo državo na svetu.

Sicer pa na področju Srednje Amerike živi še precej domorodskih indijanskih ljudstev in plemenskih skupin, ki se držijo svojih tradicij in so jih pripravljeni deliti tudi s tujci. Večina prebivalcev je dandanes mešanica potomcev evropskih osvajalcev, afriških sužnjev in indijanskih ljudstev.

  

  1. Lokalne tržnice

Ni obiska tega dela sveta brez obiska lokalnih tržnic. Ni da ni, kar je na voljo. Od različnih ročno izdelanih tipičnih izdelkov in oblačil, do “made in China”. Poleg stojnic z izdelki se nahajajo stojnice s spodnjim perilom, čevlji, plesnimi oblekami, kozmetiko in posodami. Takoj nato sledijo stojnice z raznolikim pisanim in dišečim sadjem ter zelenjavo, ki jo pripeljejo lokalni kmetje. Da pa je izbira popolna, ni prav noben problem kupiti tudi celega prašička ali putko.

Za piko na i se na teh lokalnih tržnicah lahko zelo dobro je. Lokalke namreč v velikih loncih in ponvah kar na stojnicah pripravljajo tipično hrano, ki se jo nato poje za začasno postavljenimi mizami. Če je kdo še žejen, se najdejo tudi stojnice s čisto pravimi svežimi sokovi iz tropskega sadja, ki tu uspeva (mango, ananas, kokos, banane… ).

  

  1. Kava in čokolada, cigare in rum

Vse tri države so raj tudi za vse ljubitelje kave in čokolade. Zaradi z rudninami bogate zemlje in tropskega podnebja tu uspevajo prvovrstne vrste kave in kakava. Plantaže, prisotne na vsakem koraku, obiskovalcem omogočajo tudi spoznavanje s postopkom pridelave in izdelave te dišeče črne tekočine in slastne v ustih topeče se čokolade. V Nikaragvi se najdejo tudi številne tobačne plantaže. Cigare, ki jih izdelajo na severu, visoko cenijo njihovi poznavalci iz celega sveta. Seveda pa ne smemo spregledati niti odličnega ruma. Najbolj slovita sta ravno Flor de Cana iz Nikaragve in Abuelo iz Paname.

  

  1. Panamski kanal

Nedaleč stran od Panama City, najmodernejšega srednjeameriškega mesta, se nahaja Panamski kanal. Prekop dolg 82km ladjam korenito skrajša pot med vzhodno in zahodno obalo Amerike. Med obiskom ene od mnogih zapornic lahko obiskovalci opazujejo, kako se velike ladje s pomočjo tehnološko dodelanega sistema premikajo med Atlantskim in Tihim oceanom ter si ogledajo tudi muzej, v katerem se spoznajo z zgodovino tega tehnološkega čuda.

  

Torej, če poleg vsega naštetega želite spoznati tudi kako življenje usmerjata besedici “ahorita” in “pura vida”, vas vabim, da si pogledate koledar odhodov in si izberete kdaj greste zraven!