Piše: vodnica Nina S.
“Vsake oči imajo svojega malarja,” pravi slovenski pregovor. In vsak potnik ima svoje razloge za odhod v tujo deželo in vsak potnik potovanje doživlja po svoje.
Oman, dežela na jugovzhodu Arabskega polotoka mene privlači s svojim umirjenim izgledom in naravnimi lepotami, ki človeka spočijejo od vsakdana, ujetega v časovni vrvež. Mojih glavnih šest razlogov, zakaj mi je Oman pri srcu:
1. PUŠČAVSKA GRADNJA
Plemena v notranjosti Omana so se skozi tisočletno zgodovino mnogokrat bojevala za oblast. In temu primerna je bila tudi gradnja palač in utrdb. Danes nekatere propadajo, druge pa so skrbno obnovili. Izgubljanje v labirintu premnogih sob spodbudi domišljijo, da se za trenutek vživimo v življenje šejkov in imamov, kot so ga živeli pred stoletji.
2. VISOKI KANJONI
Na severu Omana se razprostira visoko gorovje Hajar. Narava je vanj vsekala številne globoke kanjone, katerih stene se spuščajo tudi do 1000 metrov v globino. Nekaj urni sprehod po gorski poti, vklesani kakih 50 metrov pod vrhom, je čas, ko naše “možgane pošljemo na pašo”. Paziti je treba le, da vam koze ne pojedo malice.
3. TOPLI SLADKOVODNI VRELCI
Gorovje Hajar je tektonskega nastanka. Pred milijoni let se je zaradi narivanja arabske in evrazijske tektonske plošče dvignilo iz morja. Številne vadije (doline) so dodano izoblikovale tudi reke in hudourniki, ki ob deževju premikajo skalne ovire. Danes Oman nima pravih rek, ima pa mnoge termalne izvire in številni vadiji v Omanu se ponašajo s toplo izvirsko vodo, ki nikoli ne presahne. Ob vikendih (v Omanu sta to petek in sobota) nekateri vadiji dišijo po pečenem mesu, saj domačini pridejo na piknik, turisti pa v bazenčkih pod bolj ali manj visokimi skalnimi pobočji radi tudi zaplavajo. No, tudi domačini se včasih namakajo, prepoznali pa jih boste po tem, da se (sploh ženske) kopajo popolnoma oblečeni. V znak spoštovanja je majica priporočljiva tudi za nas.
4. DOŽIVETJE PUŠČAVE
Več kot 80 odstotkov Omana prekriva puščava. Na severovzhodu je peščena puščava Wahiba, poimenovana po največjem plemenu, ki (še vedno) tam živi. Odmaknjeni od modernega sveta tam vztrajajo po svoji volji. Po potrebi se usedejo v svoje poltovornjake in odpeljejo v nekaj deset kilometrov oddaljena mesta, kjer dobijo vse, kar za udobno življenje potrebujejo. Delček puščavskega življenja lahko okusimo tudi mi. No, ne tako globoko v puščavi, le na njenem severnem robu. Vožnja s terenskimi vozili po sipinah in uživanje v tem velikem peskovniku je najlepše ob sončnem vzhodu ali zahodu.
5. NARAVNI REZERVATI
Omanski sultan je v zadnjih desetletjih zaščitil ogrožene živali, ki tam domujejo. Ene izmed teh so želve, ki množično hodijo gnezdit na širne omanske obale. Okoli 15.000 samic vrste zelene želve pride vsako leto odložit svoja jajca v topli obalni pesek in z malo sreče jih lahko opazujemo pri tem početju.
6. OMANČANI
Zase pravijo, da so tipični Arabci, ponosni in prepričani v svoj prav. V preteklosti mnogokrat sprti med sabo, danes pa ponosni na svojo državo in svojega sultana Qaboosa, ki mu je pred 40-imi leti uspelo spraviti sprta plemena in jim dati skupno identiteto. Omančani imajo radi zasebnost. Sprva so morda malo zadržani, a s prijaznostjo in nasmehom jih lahko razorožite, le okoli jih ne prinašajte …
To je moja zgodba. Svojo si ustvarite sami, tako da se odpravite naravnost v Oman …