Vtisi sopotnikov iz potovalnih anket
Samo za Vas!
Najbolj me je navdušil Wadi Rum – puščava, 
samota, tišina, povezava z naravo in gora Nebo. Organizacija je bila brezhibna. Na začetku sem imela močno nesprejemanje igranja vlog, potem pa se je blokada razbila. Vrhunec potovanja sta sama hoja in individualni pristop Marjana Ogorevca.
* * *
Sodelovanje z Marjanom je bilo res super in seveda Oskar, ki nas je s svojim humorjem lepo zabaval.
* * *
Odlično združevanje potovalne zgodbe s terapevtskim delom vrhunskega strokovnjaka! Izjemno dobro poznavanje vsebine in zanimiv 
način predstavitve – nič suhoparno, aktualizirano, duhovito. Na tem potovanju ne bi čisto nič izpustila,ker je to čudovito zaokrožena celota. Prelepo! Nepozabno!
* * *
Morda vse aktivnosti niso bile enako atraktivne, ampak je vsaka med njimi pripomogla k namenu: osebni rasti, ki pa je bila popestrena še s stopitvijo z deželo in njenimi ljudmi. Potovanje je tako sestavljeno, da smo na koncu vsa doživetja zlili v eno skupno zgodbo. Doživetja v puščavi so bila višek potovanja.
* * *
Prevzel me je krstni kraj, Wadi Rum, prenočevanja 
v puščavi, meditacije z Marjanom. Tu so bile zgodbe iz zgodovine (Nabatejci, Mojzesovo potovanje, osebni kontakt z obema vodnikoma (Oskar/Marjan), saj se ni bilo treba grebsti za njuno pozornost.
* * *
Najbolj me je navdušil treking po puščavi z domišljijsko scenografijo in rajski kanjon. Zaradi pomanjkljive kondicije žal nisem mogla zelo veliko gledati naokrog. Dotaknili so se me beduini in njihova gostoljubnost. Oskarjev obešenjaški humor nas je prisilil, da smo začeli razmišljati s svojo glavo. Zame je bilo to super zbujanje po zimskem spanju. Zdaj si želim več hoje, manj komoditete in več povezave z višjo silo in s samo seboj. Zadala sem si nekaj domačih nalog in čutim preobrat v sebi. Skalne puščave ne bom nikoli pozabila, še nekaj časa se bom važila s 100 km prehojene Jordanije!
* * *
Prav vsi postanki in kraji so bili neverjetni. 
Najbolj me je presenetila odlična hrana in prijaznost ter marljivost beduinov. oskarizmi so zakon! Navdušila me je drugačnost potovanja – da popotniki sami delamo za rezultat! Večerni obisk mesta Akaba je bil kar šok za nas – umirjene puščavnike. Kontrast je bil zame kar prehud.
* * *
V najlepšem spominu mi ostajajo kanjon in puščava, zvočne invokacije, meditacije ,pogovori z Marjanom, Oskarjem in sopotniki, hoja v molku, zaključne besede sopotnikov na zadnji vožnji … Marjan je Človek in strokovnjak, skupina je bila homogena (ustvarila in povezala sta jo vodnika). Super! Še …
* * *
Uh, treking po puščavi, spanje od zvezdami, druženje z beduini, pogovori in meditacije z Marjanom … Vzpodbujali so me oskarizmi in pozitiven odnos vodnika, 
vsak dan znova, super prijazni ljudje in odlična hrana, ki ne bi smela biti nič posebnega …
* * *
Rajski kanjon je izredno naporen a čudovit. Petro sem si že dolgo želela videti. Štirje dnevi v puščavi so izjemno doživetje. Prijaznost beduinov je neverjetna. Navdušila me je skrb policaja, ki nas je čuval.
* * *
Spretno vpeljevanje v samo potovanje, da napor kar izpuhti. Uživanje v premagovanju sebe, norih izkušenj in lepote narave. Čudovita izkušnja, podprta s primernimi prijemi, ki te popelje na oblak.
* * *
Prihodnost je prazna množica! Cenim, da sem pozornost takoj usmeril na pozitivno. Veliko mi je pomenilo spoznanje, da je pomembna skupina, 
ne pa kakšno pozicijo si bom jaz izboril v tej skupini!
* * *
Navdušila me je skrb za počutje sopotnikov, ustvarjanje homogenosti skupine, Marjanova pripravljenost za zdravljenje in dobra organizacija, drobna presenečenja in pozornosti. Tistega, česar nismo dobili, nismo rabili in ne potrebovali.
* * *
Vedno sem dobila več, kot sem pričakovala. 
Šli je lažje, kot sem si predstavljala. Marjan in Oskar sta uspela iz nas izvabiti tudi tisto skrito moč za premagovanje naporov, za katero še sama nisem vedela, da jo imam.
* * *
Izjemna kombinacija duhovnega dela, zanimive dežele, prijetnih ljudi in zelo zgovornega vodnika.
* * *
Brez Marjana in Oskarja potovanje ne bi bilo TO. Povratek v Akabo je bil šokanten. Po eni strani ni pasal v kontekst potovanja, po drugi strani pa je olajšal prehod iz puščave v vsakdanjo realnost. Potovanje je bilo že kar malo preveč kičasto dobro, vendar si ne morem pomagati – preseglo je vsa moja pričakovanja!
Z Marjanom Ogorevcem v Malo Azijo
Z Marjanom Ogorevcem v Sinajsko puščavo
Z Marjanom Ogorevcem v jordansko veličastje