{"id":998,"date":"2009-04-09T09:00:58","date_gmt":"2009-04-09T08:00:58","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=998"},"modified":"2009-04-09T09:00:58","modified_gmt":"2009-04-09T08:00:58","slug":"maturantska-skupina-konec-poletja-2008","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/maturantska-skupina-konec-poletja-2008\/","title":{"rendered":"Maturantska skupina – konec poletja 2008"},"content":{"rendered":"

\"\"<\/a>Ura je ena zjutraj in \u017ee na letali\u0161\u010du \u010dakam maturante z najve\u010djo mo\u017eno kavo v roki. Nekaj pred tretjo glas po zvo\u010dniku pove, da je letalo z Ljubljane pristalo. Zdaj gre pa zares! 48 potnikov in dva vozila! V popolni pripravljenosti se postavim pred vrata z lepo zeleno tablico Oskar in \u010dakam. Ura je pol \u0161tirih, ko \u0161e vedno ni nikogar. Preverim na informacijah… In ugotovim, da mojih potnikov ni bilo na letalu, ki je pristalo. Pa\u010d pa so na drugem letalu, ki je \u017ee imelo ve\u010d kot dve uri zamude… Tako se je za\u010del, tisti pravi izziv…
\nPri\u0161li so ob \u0161estih. Seveda so eni od profesoric izgubili prtljago… Tako da smo \u0161tartali z Istanbulskega letali\u0161\u010da ob pol devetih. S skoraj peturno zamudo. Pred nami pa dolg dan, poln vo\u017enje. Nekako nam je uspelo dokaj hitro se razporediti v ve\u010dji avtobus in manj\u0161i kombi. Prijazni nasmehi voznikov so pomagali, \u0161e kako… Potem pa se je za\u010delo, najprej pozdravi na enem avtobusu, potem \u0161e v kombiju… Res smo bili prava karavana! Ogledi so minili skoraj kot v sanjah, vsi so (smo) bili po\u0161teno utrujeni… Ampak glej, na slanem jezeru smo bili pa kot nala\u0161\u010d ravno za son\u010dni zahod… Kak\u0161na sre\u010da!!! Vsi se zbudijo in pre\u010dudovite barve napolnijo z novo energijo… Ker na velikem avtobusu ne dela CD, kupim kasete in na poti v Kapadokijo vsi pojemo… Kako lepo je, ko zagledamo prve sto\u017ece… Zdi se mi, kot bi pri\u0161la domov…\"\"<\/a>
\nLepo je bilo spet se sre\u010dati s srednje\u0161olskimi leti in s profesorji… Kot nala\u0161\u010d so bili prav z moje gimnazije… Spomini… Obujamo jih skupaj z maturanti. Te je u\u010dil ta? Kaj pa tisti? Joj ja, \u0161e zmeraj je tako… Potok za \u0161olo, kamor smo radi hodili med odmori… In hodijo \u0161e zdaj… Pa finte profesorjev… \u0160olski plesi… Zaklju\u010dni izleti… Slike mi ple\u0161ejo pred o\u010dmi. Tur\u010dija na drug na\u010din… Predvsem imam ogromno dela, ampak je zanimivo… Dva vozila, hm… In pa toliko potnikov. Ja seveda gre, kaj pa drugega! In takrat ko spim, spim \u0161e toliko bolj trdno!
\nKapadokija je bila tokrat malce druga\u010dna. Lepa, kot vsaki\u010d, a na drug na\u010din… Iskali smo druge stvari, ve\u010d nakupovali in neskon\u010dno u\u017eivali na tur\u0161kem ve\u010deru, kjer smo vztrajali do konca in plesali prav vsi, brez ene same izjeme, vseh 50 z mano in Mustafo vred! Odli\u010dno! Naslednji dan je bilo sicer te\u017eje vstati in se sprehajati po <\/a>pravlji\u010dni de\u017eeli, a bilo toliko lep\u0161e spati na avtobusu! Tudi jutranje tekanje po letali\u0161\u010du v Antalyi je ve\u010dina prespala\"\"<\/a>… Ampak, ko sva s profesorico na drugem terminalu kon\u010dno zagledali njen pogre\u0161an kov\u010dek, je te\u017eko opisati veselje… In kako so potem \u0161e bolj teknile jutranje g\u00f6zleme na poti v Olympos…
\nPonovno druga zgodba, kjer smo si nekateri odpo\u010dili, drugi pa so se \u0161e bolj utrudili. U\u017eivali pa smo vsi! In kar te\u017eko zapustili kraj, kjer koko\u0161ke tekajo pod hi\u0161icami na kolih in kjer je zajtrk vse do 11h! \u0160e vedno vsi zdravi in sre\u010dni smo se odpravili naprej… Sama sebi sem se \u010dudila, kaj vse sem se lahko zmenila po tur\u0161ko, tokrat brez pomo\u010di lokalnega vodnika. Odve\u010d je napisati, da so bile Pamukkale super in vsem v\u0161e\u010d! In da so najbolj pohvalili hotel! Ker je imel bazen… In da smo se spu\u0161\u010dali po belih ponvicah ravno takrat, ko je zahajalo sonce… In je tisti pojo\u010di glas klical k molitvi… \u017de \u010detrti\u010d ta dan…
\nBursa se je ravno pripravljala na ramadan. Zato je bilo vse veselo in polno \u017eivljenja! Zlili smo se z okolici in za\u010dutili tisto pravo Tur\u010dijo… In svileno cesto, na kateri so se ustavljale karavane… Kot mi, ki smo pri\u0161li zapravit \u0161e zad\"\"<\/a>nje lire in si privo\u0161\u010dit \u0161e en pravi kebap! Na trajektu gledam, kako se kocka sladkorja raztopi v vro\u010dem napitku, ki mu tudi tukaj re\u010dejo \u010daj… In najbolj\u0161i naj bi imel barvo medvedje krvi, je neko\u010d nekdo rekel… In ponovno zagledamo pred seboj ve\u010dno mesto, kjer se vse za\u010dne in kon\u010da. Tudi na\u0161a maturantska odisejada. In moje poletno potepanje…
\nZdaj, ko je konec poletja in doma obujam spomine, je vse popolnoma druga\u010de. Komaj se \u0161e spomnim dvajsetega junija, ko smo odhajali na to pot… Po drugi strani pa je minilo kot blisk! Prva skupina, kjer sem preizku\u0161ala svoje znanje in odkrivala nove poti… Poletno Tur\u010dijo… Vro\u010de sonce, vsak dan novi izzivi… Poletje na druga\u010den na\u010din! Pot na \u0160ri Lanko, de\u017eelo ki je takoj postala \u00bbmoja\u00ab… In bila popolnoma druga\u010dna v vseh pogledih… Preklop. Prvi\u010d in potem \u0161e drugi\u010d, ob vra\u010danju… Prva samostojna skupina! Ko je \u0161lo zares, tisti pravi izziv, neverjeten ob\u010dutek!
\nPa\"\"<\/a> potem po prvi skupini \u0161e ena, takoj! Vmes samo nekaj ur \u010dasa… In ponovno po tej poti, ki me je letos poleti toliko nau\u010dila. Ko sem bila po dveh mesecih nekaj dni frej, se je bilo kar te\u017eko navaditi. Takrat sem zbirala ob\u010dutke in dogodke… Moji poletni sopotniki so bili neverjetni! Najbolj\u0161i! In ko sem danes dobila povabilo na \u0161e eno sre\u010danje po na\u0161em Velikem sre\u010danju, sem z najve\u010djim veseljem potrdila udele\u017ebo! Kako veliko sem se nau\u010dila od njih… Da ni ovir, \u010de se ho\u010de in da se lahko premaga tudi tiste sicer na prvi pogled nepremagljive fizi\u010dne, \u010de je le volja… Da sutla\u010d ni samo navaden ri\u017eev puding, ampak \u0161e mnogo ve\u010d! Da ima skupina neverjetno mo\u010d… Da nas potovanja polnijo z energijo… Kako je lepo razmi\u0161ljati o smislu \u017eivljenja, \u0161e posebej, ko je nad nami neskon\u010dno zvezdnato nebo… Kako vsi najraje poslu\u0161amo pravljice… Neskon\u010dna zgodba… Se vidimo, inshallah! Tako so mi rekli po koncu sre\u010danja prej\u0161nji petek!
\nTo\u010dno tako!\u00a0\u00a0<\/p>\n

Ajda<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ura je ena zjutraj in \u017ee na letali\u0161\u010du \u010dakam maturante z najve\u010djo mo\u017eno kavo v roki. Nekaj pred tretjo glas po zvo\u010dniku pove, da je letalo z Ljubljane pristalo. Zdaj gre pa zares! 48 potnikov in dva vozila! V popolni pripravljenosti se postavim pred vrata z lepo zeleno tablico Oskar in \u010dakam. Ura je pol \u0161tirih, ko \u0161e vedno ni nikogar. Preverim na informacijah… In ugotovim, da mojih potnikov ni bilo na letalu, ki je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-998","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t