{"id":9326,"date":"2011-11-09T10:19:23","date_gmt":"2011-11-09T09:19:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=9326"},"modified":"2011-11-09T10:19:23","modified_gmt":"2011-11-09T09:19:23","slug":"od-cape-towna-do-samotne-vasice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/od-cape-towna-do-samotne-vasice\/","title":{"rendered":"Od Cape Towna do samotne vasice"},"content":{"rendered":"

\u00a0
\nRt dobrega upanja, je to res najju\u017enej\u0161a to\u010dka Afrike?<\/strong>
\nNaslednje jutro prevzamem mojo Kio. Prijazna gospodi\u010dna, ki mi je predala klju\u010de pa je bila prepri\u010dana, da vem kako in kaj. V JAR vozijo na levi strani in to je bil prvi izziv, s katerim sem se spopadel, saj sem moral zapustiti mesto. Zapeljem iz parkiri\u0161\u010da in \u017ee v prvem kri\u017ei\u0161\u010du izgubljeno ugotavljam, da bo naslednjih nekaj dni prav zabavnih, saj sem se \u017ee na za\u010detku naredil kar nekaj nevarnih manevrov na cesti. A konec dober vse dobro, spoznam se s pravili, navadim na napa\u010dno stran vo\u017enje in pot po panoramski cesti do Rta dobrega upanja mine hitro. Nora pokrajina, visoki klifi, pe\u0161\u010dene pla\u017ee, fantasti\u010dni razgledi in seveda ogromno mo\u017enosti za fotografiranje. Prispem do Cape Pointa, katerega je prvi z ladjo dosegel Bartolomeu Dias 1488 in ga poimenoval Rt Neviht, kasneje pa ga preimenujejo v Rt dobrega upanja, saj je odkrita pot v Indijo vlivala takrat ogromno optimizma. Danes je verjetno najbolj obiskana to\u010dka v dr\u017eavi, kar dokazuje mno\u017eica turistov, ki se slika ob napisu in vzpenja do svetilnika na najvi\u0161ji to\u010dki. Razumem mno\u017eice, saj je kraj res neverjeten. A stati tu \u0161e ne pomeni, da sem na \u010distem jugu Afrike. Do tam imam \u0161e pribli\u017eno 200 km vo\u017enje in proti ve\u010deru \u017ee dose\u017eem Cape Aghulas, ki je dejanska najju\u017enej\u0161a to\u010dka Afrike in stik Indijskega in Atlantskega oceana.
\nngg_shortcode_0_placeholder
\n.
\nNaj, ki privla\u010di… Kaj pa slastno Ju\u017enoafri\u0161ko vino?<\/strong>
\nAghulas ni tako mo\u010dno obiskan, sre\u010dam sicer nekaj popotnikov a niti pribli\u017eno se ne more primerjati z bolj znanimi to\u010dkami. Vasica, ki je danes tam, izgleda kot da bi bila zapu\u0161\u010dena, a vendar je potovanje do tja nekaj posebnega. Ljudje namre\u010d hrepenimo po iskanju naj, pa naj bo to najju\u017enej\u0161a, najvi\u0161ja,… No na najju\u017enej\u0161i to\u010dki Afrike je danes obele\u017eje stika dveh oceanov, nekaj ladijskih razbitin in eden starej\u0161ih, \u0161e delujo\u010dih svetilnikov, ki je preurejen v muzej. Ve\u010der mine tako kot skoraj vsak ve\u010der na poti, ne sicer tako divje kot v Cape Townu ampak v bolj umirjenem vzdu\u0161ju in klepetanju z ostalimi popotniki. Saj veste, tiste standardizirane debate o vsakodnevnih prigodah na poti. Zjutraj se odpravim na znamenito vinsko Route 62, ki te\u010de mimo ne\u0161tetih vinogradov vse do Oudtshorna. Pokrajina se spreminja iz kilometra v kilometer, od obdelanih kmetijskih povr\u0161in, do vinogradov, neskon\u010dno ravnih cest, do hribov in kar je najbolje pri vsem tem je, da na cesti ni veliko prometa in mi omogo\u010da varno ustavljanje prakti\u010dno kjerkoli, s tem pa ne\u0161teto mo\u017enosti za fotografiranje.
\nngg_shortcode_1_placeholder
\n.
\nZ glavo skozi zid oz. z modro raketo na visok in nevaren prelaz!<\/strong>
\nV okolici Oudtshorna obi\u0161\u010dem jame Cango, kjer se lahko odlo\u010di\u0161 za dva razli\u010dna ogleda. Navadnega ali pa avanturisti\u010dnega. Izberem drugega, to pa pomeni, da naslednjo uro in pol pre\u017eivim globoko v jami. Plazimo se po ozkih prehodih, v\u010dasih tako ozkih, da si niti ne predstavlja\u0161 kako bo\u0161 pri\u0161el skozi, hodimo po vodi, plezamo, skratka druga\u010den ogled tipi\u010dne kra\u0161ke jame. Zanimivo. Od tam naprej nisem vedel to\u010dno, kam in kako. V bli\u017eini je prelaz Swartberg, eden vi\u0161jih in lep\u0161ih v dr\u017eavi, a povsod pi\u0161e da s takim avtomobilom to ni najbolj varno po\u010detje. Do sedaj sva se z modro raketo (po avtocesti gre z lahkoto 120km\/h), kar dobro spoznala, v\u010dasih pa je treba z glavo skozi zid. Po nekaj kilometrih od skupno 27-tih je bilo konec asfaltirane ceste, za\u010dne se makadam, luknje v cesti, nepregledni ovinki, ozka cesta,… A na sre\u010do sem bil eden redkih, ki so se na ta dan peljali preko. Pribli\u017eno 30 minut rabim, da dose\u017eem vrh 1583 m visokega prelaza, na drugi strani pa se mi odpre neverjeten pogled na pokrajino in ozko sotesko, skozi katero se bom spustil vse do malega mesta Princ Albert, ki le\u017ei na drugi strani prelaza. A ne ostanem v tem mestu, saj je \u0161e dovolj \u010dasa, da nadaljujem pot proti vzhodu. Po zemljevidih sode\u010d bo pot nazaj proti glavnim cestam kar dolga, saj \u010dez ostale prelaze s tem avtom vsaj mislim da ne morem, zato nadaljujem po severni strani gorovja proti Port Elizabeth. Vo\u017enja je zanimiva, popolnoma ni\u010d prometa, sam sem, tu in tam kak\u0161na kmetija druga\u010de pa samo jaz in neskon\u010dna cesta. Sonce po\u010dasi zahaja, v Afriki pa ni najbolj pametno voziti pono\u010di. V eni izmed bro\u0161ur odkrijem, da je tu nekje v bli\u017eini nek hostel, a \u0161e vedno kak\u0161no uro stran. Odpravim se tja, sonce pa \u017ee po\u010dasi za\u010dne zahajti za hribe. Barve okolice postanejo pravlji\u010dne, meni pa se nasmehne sre\u010da in ob cesti opazim mlin na veter, ki je bil tam verjetno samo zato, ker sem se ravno v pravem trenutku pripeljal mimo, da ga fotografiram. \u017de skoraj v popolni temi pridem do hostla za katerega \u0161e danes nevem v kateri vasi je bil. Tokrat sam pre\u017eivim ve\u010der, kajti tukaj ni nobenih drugih gostov… Razumljivo, saj sem stran od uhojene poti in kdo ve, kaj mi prinese nov dan?
\nngg_shortcode_2_placeholder
\n.
\nMatej Hudovernik<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 Rt dobrega upanja, je to res najju\u017enej\u0161a to\u010dka Afrike? Naslednje jutro prevzamem mojo Kio. Prijazna gospodi\u010dna, ki mi je predala klju\u010de pa je bila prepri\u010dana, da vem kako in kaj. V JAR vozijo na levi strani in to je bil prvi izziv, s katerim sem se spopadel, saj sem moral zapustiti mesto. Zapeljem iz parkiri\u0161\u010da in \u017ee v prvem kri\u017ei\u0161\u010du izgubljeno ugotavljam, da bo naslednjih nekaj dni prav zabavnih, saj sem se \u017ee na […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,104,18],"tags":[],"class_list":["post-9326","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-jar-juznoafriska-republika","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t