{"id":9041,"date":"2011-10-12T07:03:42","date_gmt":"2011-10-12T06:03:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=9041"},"modified":"2011-10-12T07:03:42","modified_gmt":"2011-10-12T06:03:42","slug":"xochimilco-ciudad-de-mexico-oaza-sredi-velikega-mesta","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/xochimilco-ciudad-de-mexico-oaza-sredi-velikega-mesta\/","title":{"rendered":"Xochimilco, Ciudad De Mexico – Oaza sredi velikega mesta"},"content":{"rendered":"

\"Morje<\/a>

Morje lu\u010di Ciudad de Mexica.<\/p><\/div>
\nVedno sem bil nekako porogljiv do tistih, ki popoldneve zapravljajo z gledanjem mehi\u0161kih telenovel. Potem sem v zadnjem letu kar nekajkrat za\u0161el v Mehiko<\/a> in kot ka\u017ee bom v prihodnosti \u0161e kdaj. Sedaj gledam telenovele tudi sam in sku\u0161am preko njih razumeti \u00bbMehikan\u010devo du\u0161o\u00ab, kot jo je imenoval Octavio Paz.
\nMehi\u0161ka zgodovina je zapletena in ve\u010dplastna. A to ni ni\u010d v primerjavi z njihovim zna\u010dajem.
\nTe\u017eko je razumeti marsikaj. Recimo njihovo obsedenost s smrtjo. Osrednji \u010dasniki vsako jutro na naslovnicah ponujajo fotografije zluknjanih trupel, \u017ertev mamila\u0161kih kartelskih obra\u010dunov na severu, ki jih Mehi\u010dani z zanimanjem gledajo in prebirajo ob jutranji kavi in treh pe\u010denih jajcih s fi\u017eolom. Te\u017eko je razumeti, da so Dias de Muerte, Dnevi mrtvih v Mehiki eden najbolj veselih praznikov.
\n

\"Trajinere.<\/a>

Trajinere. Ve\u010d kot tiso\u010d jih je, a ob dnevih veselja je te\u017eko najti prosto.<\/p><\/div>
\n\u0160e te\u017ee je razumeti da so \u0160panci v imenu kri\u017ea naredili nad mogo\u010dnimi predkolumbovskimi civilizacijami tako reko\u010d genocid, kljub temu pa verniki Latinske Amerike predstavljajo Vatikanu najmo\u010dnej\u0161e katoli\u0161ko zaledje.
\nPrav tako je te\u017eko razumeti da tako izrazito ma\u010disti\u010dna dru\u017eba, kjer izstopa \u010dokat mo\u0161ki z brki, kosmatimi rokami in revolverjem v predalu osebnega avtomobila, na vsakem koraku \u010dasti Guadalupsko Marijo in jo prosi za pomo\u010d. A kar gledam telenovele razumem \u0161e manj.
\n\u017de dosti bolj enostavne stvari ni lahko razumeti. Na primer kako prebrati besedo v kateri se skriva \u010drka X. Oaxaca se bere Uahaka, Xalapa je\u00a0 Halapa in Uxmal O\u0161mal. In Xochimilcu re\u010dejo So\u010dimilko. <\/strong>
\nDavno tega so po osrednji visoki planoti zdaj\u0161nje Mehike s trebuhom za kruhom blodila obubo\u017eana ljudstva s su\u0161nega severa. Njihovi pernati bogovi so jim narekovali, naj se ustalijo tam, kjer bodo na\u0161li sredi jezera rasto\u010d kaktus, na katerem bo sedel orel in jedel ka\u010do. Pleme se je imenovalo Mexici in po njih je dana\u0161nja Mehika<\/a> dobila ime. Njihovo drugo ime je bolj znano: Azteki.
\n

\"Vse<\/a>

Vse trajinere nosijo \u017eenska imena, razen ene. Ta se imenuje Titanic.<\/p><\/div>
\nSredi osrednje mehi\u0161ke planote so zagledali iskani prizor, ki ga \u0161e danes najdemo v mehi\u0161ki zastavi. Tu so se ustalili, ter zgradili mesto Tenochtitlan. To je bila mogo\u010dna prestolnica. Na otokih jezera so zrasle visoke piramide in mogo\u010dne zgradbe. Tod so Azteki vladali in \u017ertvovali. In \u017ertvovali.
\nPrimerjave so ponavadi neumestne, a \u0161e pogosteje se jim je te\u017eko ogniti. \u010ce lahko trdimo, da so bili Azteki ameri\u0161ki Rimljani, potem lahko tudi re\u010demo, da je bil Tenochtitlan azte\u0161ke Benetke.
\nA \u0161panski pohlep je bil pred 500 leti mo\u010dnej\u0161i od te neverjetne civilizacije. Azte\u0161ki templji in spomeniki so postali gradbeni material za kolonialne zgradbe.\u00a0 In spet je te\u017eko verjeti, kako dosledni so bili \u0160panci \u2013 od ene najmogo\u010dnej\u0161ih kultur Srednje Amerike je ostalo le par razvalin v sredi\u0161\u010du zdaj\u0161njega Cuidad de Mexica, ter ostanki jezera in otokov Xochimilco na jugu tega mehi\u0161kega velikana.
\n <\/strong>
\nPlavajo\u010di vrtovi Xochimilca<\/strong>
\nAzteki so iz vejevja in rogoznice sestavili velikanske plavajo\u010de plo\u0161\u010dadi, ki so jih napolnili z zemljo in potem pustili, da so se korenine vrasle v dno jezera.\u00a0 Tako so dobili otoke, na katerih so pridelovali sadje, zelenjavo in cvetje. V jeziku Nahuatl<\/em> so jih imenovali chinampe<\/em>, sam kraj pa Xochimilco<\/em>, oziroma Cvetna polja.<\/em>
\n

\"Muzika<\/a>

Muzika na vsakem koraku.<\/p><\/div>
\nXochimilco, ki le\u017ei kak\u0161nih 20 kilometrov jugovzhodno iz centra Mexico Citya je po prihodu \u0160pancev ostal pozabljen. Doma\u010dini so \u017eiveli na opu\u0161\u010denih otokih in ob zaraslih kanalih, ki jih je \u0161e danes za slabih 200 kilometrov. Mesto pa je raslo in imelo dovolj opravka samo s sabo, ter se ni imelo \u010dasa ukvarjati \u0161e s Xochimilcom. Ko je preraslo vse meje, je preraslo tudi kanale in otoke. V devetdesetih letih, sedaj \u017ee prej\u0161njega stoletja je Distrito Federal, kot doma\u010dini sami imenujejo glavno mesto,\u00a0 le ukazal naj uredijo tudi okolico te azte\u0161ke zapu\u0161\u010dine.
\n

\"\u010cakajo\u010d<\/a>

\u010cakajo\u010d na potnike.<\/p><\/div>
\nXochimilco je sedaj idili\u010den kraj, namenjen bolj doma\u010dinom samim, kot pa turistom, \u010deprav se tudi teh ne branijo. \u00a0Med otoki, polnimi cvetja, vozijo trajinere, <\/em>\u017eivobarvni \u010dolni, ki vsi po vrsti nosijo \u017eenska imena. Po sredini \u010dolna je dolga miza, spredaj prostor za maria\u010dija, zadaj pa za \u010dolnarja, ki z dolgo palico nesli\u0161no poriva \u010doln po brezkon\u010dnem labirintu kanalov. \u010ceprav v embarcaderih<\/em>, majhnih pristani\u0161\u010dih ob kanalih domuje na stotine \u010dolnov, se konec tedna kaj lahko zgodi, da ne najdete prostega. Vesele dru\u017ebe chilangosov<\/em>, kot se imenujejo prebivalci Mexica zakupijo \u010dolne za celo popoldne. Medtem ko jih \u010dolnar po\u010dasi vozi med oto\u010dki, se dru\u017ebe veselijo ob bogato oblo\u017eeni mizi, kjer ne sme manjkati tortilj z razli\u010dnimi mesnimi nadevi, peko\u010de salse, ter seveda chicharona<\/em>, hrustljavo zape\u010dene svinjske ko\u017ee. Manjkati seveda ne sme Tequila, ali kak\u0161no od mnogih mehi\u0161kih piv.
\nNa sosednjih \u010dolnih svoje usluge za nekaj pesosov ponujajo maria\u010diji. Dve violini, dve trobenti, dve kitari in bas, ter mo\u017eat pevec, ki spretno prestopi na premec va\u0161ega \u010dolna. \u017de stokrat sli\u0161ana Cielito Lindo bo morda ravno tokrat zvenele \u0161e za odtenek lep\u0161e.
\nTekst in foto: Matja\u017e Pir\u0161
\n <\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Vedno sem bil nekako porogljiv do tistih, ki popoldneve zapravljajo z gledanjem mehi\u0161kih telenovel. Potem sem v zadnjem letu kar nekajkrat za\u0161el v Mehiko in kot ka\u017ee bom v prihodnosti \u0161e kdaj. Sedaj gledam telenovele tudi sam in sku\u0161am preko njih razumeti \u00bbMehikan\u010devo du\u0161o\u00ab, kot jo je imenoval Octavio Paz. Mehi\u0161ka zgodovina je zapletena in ve\u010dplastna. A to ni ni\u010d v primerjavi z njihovim zna\u010dajem. Te\u017eko je razumeti marsikaj. Recimo njihovo obsedenost s smrtjo. Osrednji […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,231,18],"tags":[],"class_list":["post-9041","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-mehika","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t