{"id":8246,"date":"2011-06-29T09:23:33","date_gmt":"2011-06-29T08:23:33","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=8246"},"modified":"2011-06-29T09:23:33","modified_gmt":"2011-06-29T08:23:33","slug":"madeira-otok-potreben-likanja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/madeira-otok-potreben-likanja\/","title":{"rendered":"Madeira, otok potreben likanja"},"content":{"rendered":"

<\/a>
\nPrispeli smo pozno zve\u010der. Ni\u010d nisem vedela o otoku in tudi nisem hotela vedeti. \u0160e vedno se mi zdi \u010darobno potovati nekam, kjer je vse ena velika neznanka. Takrat se po\u010dutim kot mali otrok, ki raziskuje svet dale\u010d stran od mame. Vse je tako novo, neznano, nenavadno. \"\"<\/a>Ni\u010demur ne vem imena in nad vsako stvarjo sem presene\u010dena. Kaj je lep\u0161ega v \u017eivljenju, kot pa presene\u010denje. Ne samo pozitivno, tudi negativno, va\u017eno da je, da se o\u010di \u0161irijo v neskon\u010den \u010dudenju. UUUUaaaauuu. Obo\u017eujem to besedo, ker pomeni, da prihaja iz srca in izra\u017ea nekaj pristnega. \u017de med potjo povpra\u0161a radovedna sopotnica Saro, kako se izgovarja Funchal. Uf, tole je pa zabavno, si mislim, saj tudi jaz ne vem. Prva neznanka je \u017ee razkrita: Fun\u0161al. Hm, o tej kombinaciji pa sploh nisem razmi\u0161ljala, zanimivo ime. Seveda sledi \u017ee drugo vpra\u0161anje sopotnikov:\u201cSara, povej prosim, kako je s kolesarjenjem po Madeiri?\u201c Ja, zvita lisica je tale Sara. Nekaj \u010dudno je ovinkarila z odgovorom, \u010de\u0161, saj boste jutri videli. Kaj imamo za videti jutri, si mislim in se zatopim s pogledom v okolico. Same lu\u010dke in vo\u017enja po avtocesti. Tam spodaj je menda Atlantski ocean, ne vidim ga, samo slutim. Dokaj hitro se znajdemo pred ogromnim hotelskim kompleksom in izstopimo. Sve\u017ee je, kar malo hladno. \u0160e dobro da nisem pustila moje tople jakne doma, kot sem prvotno nameravala. Vzamemo vsak svoj klju\u010d in se odpravimo v sobe. \u010caka me \u0161e doma\u010da naloga, saj moram naslednji dan predstaviti Santano.
\nNov dan za\u010dnemo z zajtrkom. <\/a>Ali ste \u017ee poskusili kdaj sendvi\u010d s sirom in sve\u017eim ananasom? Odli\u010den je in znana madeirska specialiteta, pa \u0161e sami si jo\"\"<\/a> lahko postre\u017eete.
\nJutranja vo\u017enja mimo Fun\u0161ala poka\u017ee popolnoma druga\u010dno sliko, kot prej\u0161nji ve\u010der. De\u017eela kapucink, pomislim prvi trenutek, saj se povsod bohotijo preproge rde\u010de-oran\u017eno-rumenih cvetlic, v\u010dasih pome\u0161ane s \u0161opki belih kal. Ja, tak je plevel na Madeiri<\/a>. Cesta se za\u010dne strmo vzpenjati, pokrajina se popolnoma spremeni v gozdnato in malo kasneje nas objame megla. Ko bus prisopiha na vrh, se zopet prika\u017ee sonce. Sedaj mi je jasno kako je s kolesarjenjem na Madeiri. Ravnih cest skoraj\"\"<\/a> ni in kamor ti se\u017ee oko je hribovje. Ne morem si kaj, da ne bi pomislila, kak\u0161en bi bil otok po temeljitem likanju. Prvi postanek je vetroven in mrzel. Kratek sprehod do razgledne to\u010dke in potem pobeg v zavetrje. \u0160e najbolj me greje misel, da imam na sebi toplo jakno, ki sem jo sprva nameravala pustiti v avtu na letali\u0161\u010du. Izvem \u0161e eno od skrivnosti: kavici je ime \u0161injeza. Bus se spu\u0161\u010da proti na\u0161i prvi levadi, Sara pa nam razlaga imena rastlin, ki jih vidimo. In \u017ee gremo na na\u0161 prvi pravi sprehod po levadi. Vem, kaj je livada, levada pa zveni podobno. \u00bbTale kanal bi moral biti poln\"\"<\/a> vode!\u00ab sli\u0161im komentarje potnikov. Ni\u010d mi ni jasno, kake vode. Pa ni\u010d ne de, saj je sprehod tako prijeten, da se mi ne da razmi\u0161ljati o levadah. ‘Poglej, poglej, si mislim, ‘tako strmo je naokoli, mi pa hodimo po ravnem.’ Neverjetno, pa kaka prijetna potka, lepo urejena in utrjena. Okoli nas je ogromno ro\u017e in nenavadnih dreves. Najbolj mi je v\u0161e\u010d tisto z imenom: brada starega mo\u017ea. Nenavadno, kak\u0161ne dolge kosmatine mahu visijo iz drevesa. Preletavajo nas neznane vrste ptic, iz razgledne to\u010dke pa se odpre veli\u010dastni prizor. Na koncu nas \u010daka ‘pon\u0161o’. Pon\u0161o je doma iz Ribeire, je visok, postaven, \u010deden…pa\u010d odvisno koliko…Ne, ne, ne, vsega pa res ne morem napisati. Tako kot ne o Santani, romanti\u010dnem kraju, ki sem ga morala predstaviti za doma\u010do nalogo. Sebe in potnike sem tako navdu\u0161ila, da je to \u0161tevilka ena na Madeiri<\/a> in da ga je obvezno potrebno obiskati, da sem na licu mesta polna pri\u010dakovanj obstala brez besed. Po\u010dasi sem stopila proti Sari, jo pocukala za rokav in potiho, da ne bi kdo sli\u0161al skrivnostnega vpra\u0161anja, vpra\u0161ala: \u00bbSara, ali je to samo to?\u00ab Ja, to je bilo samo to. Na koncu dneva in potovanja je zbledela vsakr\u0161na misel, da smo sploh bili v Santani, kljub temu, da so hi\u0161ice v Santani za\u0161\u010ditna znamka de\u017eele.
\nBreda Dular<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prispeli smo pozno zve\u010der. Ni\u010d nisem vedela o otoku in tudi nisem hotela vedeti. \u0160e vedno se mi zdi \u010darobno potovati nekam, kjer je vse ena velika neznanka. Takrat se po\u010dutim kot mali otrok, ki raziskuje svet dale\u010d stran od mame. Vse je tako novo, neznano, nenavadno. Ni\u010demur ne vem imena in nad vsako stvarjo sem presene\u010dena. Kaj je lep\u0161ega v \u017eivljenju, kot pa presene\u010denje. Ne samo pozitivno, tudi negativno, va\u017eno da je, da se […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,219,106,18],"tags":[],"class_list":["post-8246","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-madeira","category-portugalska","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t