{"id":8065,"date":"2011-06-29T09:24:24","date_gmt":"2011-06-29T08:24:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=8065"},"modified":"2011-06-29T09:24:24","modified_gmt":"2011-06-29T08:24:24","slug":"maji-carobna-mesta-ognjeniki-pisana-dzungla","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/maji-carobna-mesta-ognjeniki-pisana-dzungla\/","title":{"rendered":"Maji, \u010darobna mesta, ognjeniki, pisana d\u017eungla…"},"content":{"rendered":"

<\/a><\/a><\/strong>
\n1.del: Maji, \u010darobna mesta, ognjeniki, pisana d\u017eungla…<\/strong>
\nSrednja Amerika je tisti ko\u0161\u010dek sveta, ki povezuje. Dve veliki celini med sabo, \u010de gledamo zemljevid na\u0161ega planeta.<\/a> <\/a><\/a>Ve\u010d razli\u010dnih narodov, ki so tukaj \u017eiveli \u017ee neko\u010d in tiste, ki so sem pri\u0161li po tem, ko je Kolumb namesto nove poti v Indijo odkril Ameriko.<\/a> <\/a>Je pravi pisani vrtiljak kultur, navad in obrazov, postavljen v pravlji\u010dno sceno pestre flore in favne. Mehika predstavlja barvit vstop na ta vrtiljak in ga dobro po\u017eene naprej proti sosedi Gvatemali, kateri na zaokro\u017eeni poti dodamo \u0161e karibski Belize kot piko na i!
\nMexico city.<\/strong>
\nVelikansko mesto, ki je <\/a>skorajda prava dr\u017eava zase in to ne majhna, ima veliko tak\u0161nih in druga\u010dnih lastnosti. Vsekakor si zaslu\u017ei, da mu namenimo dovolj \u010dasa za vsrkavanje tega njegovega pestrega vzdu\u0161ja. \"\"<\/a>Ta metropola je namre\u010d eno najbolj nepri\u010dakovanih presene\u010denj vsakemu prvikratnemu obiskovalcu. O njem se namre\u010d bere in sli\u0161i razli\u010dne stvari in vsi si nari\u0161emo v mislih podobo tega ogromnega mesta. Ko pride\u0161 tja, pa te \u010daka vse to in \u0161e ve\u010d. Zanimiv je \u017ee sam prihod, kajti letala pristajajo kar v sredi\u0161\u010du mesta, zato si ob lepem vremenu pri pristanku mesto lahko lepo ogleda\u0161 iz pti\u010dje perspektive. Zgradbam ni in ni videti konca. \u0160e tam, kjer se za\u010dnejo okoli\u0161ki hribi, je vse pozidano in se nadaljuje navzgor v hrib.
\nPrihod je miren in prijazen. Namesto barakarskih naselij te pri\u010dakajo \u0161iroke ulice in lepe stavbe. Promet je kar miren, kolikor je to sploh mogo\u010de v mestu s preko 20 milijoni prebivalcev. Doma\u010dini govore \u017ee o 30 milijonih.\"\"<\/a><\/a> Kakorkoli je \u017ee, \u0161tevilka raste. Tako kot mesto, ki se iz svoje kotline \u0161iri \u017ee proti okoli\u0161kim hribom. Kotlina sicer le\u017ei na nadmorski vi\u0161ini preko 2200m, kar ugotovim pri prvem vzponu po hotelskih stopnicah, saj sem takoj rahlo zadihana. Mexico City ima dolg seznam znamenitosti.<\/a><\/a> Leta, dogodki in ljudje so naredili svoje in v mestu urice hitro minevajo. Tukaj so kar sredi mesta ostanki starodavnega Azte\u0161kega mesta Tenochtitlan, takoj zraven pa sodobna vladna pala\u010da z mogo\u010dnimi slikami slavnega Diega Rivere, vmes je glavni trg Zocalo, kjer se vedno nekaj dogaja, muzejem in galerijam kar ni konca, potem pa je tu \u0161e visok neboti\u010dnik s katerega ob\u010duduje\u0161 neskon\u010dno mesto.<\/a> \u017deni slikarja Diega Rivere, Fridi Kahlo je posve\u010den muzej\u010dek v njeni otro\u0161ki hi\u0161i v Coyoacanu.<\/a> Neko\u010d uro vo\u017enje odmaknjeno mesto od velike prestolnice je danes le ena od mestnih con. Prvi ko\u0161\u010dek mehi\u0161ke kulture se odkrije na plavajo\u010dih vrtovih Xochimilco, kjer maria\u010di pojejo svoje \u010dustvene pesmi in se zraven \u017ee spije kaka teqila za pogum pri sodelovanju. Seveda ne gre niti brez slastne mehi\u0161ke hrane \u017ee prvi dan. Tortilje, pi\u0161\u010danec, sir, koruza, fi\u017eol in veliko \u010dili omake. To je zmagovalna formula in uvod v \u017eivahen mehi\u0161ki ve\u010der, naj se zabava za\u010dne!
\nPo sledeh Majev v Gvatemalo<\/strong>
\nAvtobus drsi skozi zelena prostranstva centralne Mehike proti jugu, proti geografsko pravemu za\u010detku Srednje Amerike, vedno bolj navzdol in v tropsko podnebje. Prvi cilj je majceno mestece Palenque sredi tropske d\u017eungle, najbolj znano po izjemnih ostankih starodavnega majevskega mesta.\"\"<\/a> Tu so piramide, najbolj znan arhitekturni dose\u017eek majevske civilizacije, postavljene v to \u017eivo zeleno okolico. In glavni trg, kjer se je neko\u010d najve\u010d dogajalo. Muzej, kjer ob\u010duduje\u0161 podrobnosti in dolgi sprehodi po zavitih potkah, ki pripravljajo tak\u0161na in druga\u010dna presene\u010denja. Najlep\u0161e je zve\u010der, ko ima\u0161 v svoji sobi ob\u010dutek, kot da se predvaja ena od tistih plo\u0161\u010d s pomirjajo\u010do glasbo \u00bbd\u017eungelske\u00ab tematike. Le da je tokrat vse v \u017eivo!
\nOd starodavnih krajev vodi pot v \u0161e vedno \u017eive majevske vasice, saj so maji eno od tistih starodavnih ljudstev, ki \u0161e ni izumrlo in jih danes \u017eivi v Mehiki, Gvatemali in Belizeju prbl. 10 milijonov. Pot se vzepnja strmo v hrib, kajti simpati\u010dno mesto, San Cristobal de Las Casas, izhodi\u0161\u010de za obisk majevskih vasic, le\u017ei ponovno nad 2000m. To mesto\u00a0 je dobilo naziv pueblo magico <\/em>zaradi svoje \u010darobnosti in se s tem obestilo na seznam preko \u0161tiridesetih \u010darobnih mest<\/em>\u00a0 v Mehiki.\u00a0\"\"<\/a> Le nekaj kilometrov stran je znana majevska vasica San Juan Chamula, kjer je \u0161e posebej zanimivo v va\u0161ki cerkvi. Na zunaj katoli\u0161ka je od znotraj po tleh posuta s travo in polna nenavadne simbolike. Dana\u0161nji Maji so namre\u010d svoja tradicionalna<\/a> verstva zdru\u017eili s katoli\u0161kim kr\u0161\u010danstvom v samosvojo me\u0161anico. \u010cas v vasicah hitro mineva, najlep\u0161e pa je opazovati srame\u017eljive nasmehe doma\u010dinov, ki se nari\u0161ejo na obraze po prvih nekaj nezaupljivih trenutkih. Ve\u010der v San Cristobalu je prav tako sam zase znamenitost, kajti glavni trg pred pisano cerkvico vrvi od dogajanja in ulice se osvetlijo z lu\u010dkami \u0161tevilnih prijetnih lokalov in odli\u010dnih restavracij.
\nIz San Cristobala vodijo ovinkaste ceste do meje med Mehiko in Gvatemalo, kjer se skupaj z doma\u010dini postavi\u0161 v vrsto za pregled. Nasmejan carinik ti pritisne \u017eig v potni list in morda povpra\u0161a po po\u010dutju in \u017ee je tu nova dr\u017eava, Gvatemala. Ceste postanejo \u0161e bolj ovinkaste, okolica \u0161e bolj gorata in razgledi vedno bolj spektakularni! Ve\u010d je v narodne no\u0161e oble\u010denih doma\u010dinov in ve\u010d je majevskih obrazov, le napisi ostajajo v \u0161panskem jeziku.
\nJezero Atitlan in \u00bbChichi\u00ab<\/strong>
\nGvatemala ima veliko ognjenikov. Nekaj \u0161e \u017eivih in precej \u017ee davno ugaslih. Posledica eksplozije pred davnimi leti enega od teh \u017ee ugaslih ognjenikov je med drugim tudi \u010dudovito jezero Atitlan. Postavljeno tja na pot proti slavni Antigui kar kli\u010de po postanku in u\u017eitkom ob lesketajo\u010di se gladini. Ponuja tudi dovolj mo\u017enosti namestitve in \u017eivahne uli\u010dice, polne stojnic in trgovin z najrazli\u010dnej\u0161o pisano ponudbo! Lep je son\u010dni zahod, prav tako vzhod in pri obeh nikakor ne ve\u0161, kje se kon\u010da voda in za\u010dne nebo, kje so meje med kopnim in jezerom, vse postane ena sama prelivajo\u010da se neopisljiva pravljica. Seveda po jezeru vozijo tudi ladjice, ki te z veseljem popeljejo v kak\u0161no od vasic s tistim spokojnim vzdu\u0161jem. Mogo\u010de celo vzpon na preko 3000m visok ugasel vulkan Pedro ali u\u017eivanje ob nepre\u0161tetih kavicah z razgledi. Saj Srednja Amerika in z njo Gvatemala je znana tudi kot obmo\u010dje, kjer raste zelo okusna in aromati\u010dna kava.
\nOd \u010dudovitega Atitlana spet vodi panoramska ovinkasta pot dalje proti jugu z obveznim postankom v mestu Chichicastenango oz. po doma\u010de kar Chichi.\"\"<\/a> Dvakrat na teden to manj\u0161e mesto postane kar veliko, saj je kraj, kamor pripeljejo doma\u010dini Maji svoje tak\u0161ne in druga\u010dne izdelke. Za\u010dne se dogajati \u017ee ve\u010der poprej, <\/a>ko prispe dru\u017eine iz bolj oddaljenih krajev in si pribore svoj prostor na tr\u017enici, tam prespe in potem naslednje jutro \u017ee zelo zgodaj pripravijo svojo ponudbo. Kupci pridejo namre\u010d zgodaj, skupaj z njimi tudi vrsta obiskovalcev, saj je to najve\u010dja tovrstna tr\u017enica v Gvatemali in tudi prava pa\u0161a za o\u010di! Ponudba je neverjetno pisana in tukaj se najde vse od lesenih tradicionalnih mask do pisanih lutk, ne manjka niti sve\u017ee sadje, zelenjava, pi\u0161\u010danci za v pe\u010dico in tudi tisti \u0161e \u017eivi. \u017divo je tudi v mestni cerkvi, saj na te dneve doma\u010dini radi opravljajo tudi kak\u0161ne obrede. Ko se uspe\u0161no prebije\u0161 skozi vse skrite uli\u010dke, se je najbolje povzpeti po enih od \u0161tevilnih strmih stopni\u010dk v katero od restavracij in si privo\u0161\u010diti skodelico kave. Potem pa u\u017eivati v razgledu na pisano mno\u017eico in si v miru privo\u0161\u010diti fotografiranje dogajanja s prave razdalje. Maji namre\u010d ne marajo preve\u010d fotografiranja, saj se bojijo, da bi jim le-to vzelo du\u0161o.
\nS polnimi vre\u010dkami novih pridobitev iz Chichija je \u010das za obisk \u0161e eno od ognjenih gora. Tokrat je na vrsti popoldanski sprehod na \u0161e vedno aktiven vulkan Pacaya. Popolnoma preprost sprehod se nepri\u010dakovano razvije v prelepo presene\u010denje. A to je \u017ee nadaljevanje te zgodbe!
\nAjda<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1.del: Maji, \u010darobna mesta, ognjeniki, pisana d\u017eungla… Srednja Amerika je tisti ko\u0161\u010dek sveta, ki povezuje. Dve veliki celini med sabo, \u010de gledamo zemljevid na\u0161ega planeta. Ve\u010d razli\u010dnih narodov, ki so tukaj \u017eiveli \u017ee neko\u010d in tiste, ki so sem pri\u0161li po tem, ko je Kolumb namesto nove poti v Indijo odkril Ameriko. Je pravi pisani vrtiljak kultur, navad in obrazov, postavljen v pravlji\u010dno sceno pestre flore in favne. Mehika predstavlja barvit vstop na ta vrtiljak […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,231],"tags":[],"class_list":["post-8065","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-mehika"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t