{"id":80,"date":"2008-09-29T09:59:11","date_gmt":"2008-09-29T08:59:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=80"},"modified":"2019-07-09T13:41:19","modified_gmt":"2019-07-09T11:41:19","slug":"jemen-srecna-arabija-z-ocmi-slovenskega-popotnika","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/jemen-srecna-arabija-z-ocmi-slovenskega-popotnika\/","title":{"rendered":"Jemen \u2013 Sre\u010dna Arabija z o\u010dmi slovenskega popotnika"},"content":{"rendered":"

Arabia Felix \u2013 Sre\u010dna Arabija.<\/strong>
\nTako so v anti\u010dnih \u010dasih imenovali obmo\u010dje na ju\u017enem delu Arabskega polotoka. Pred ve\u010d kot 3000 leti je bilo tam nekaj bajno bogatih dr\u017eav. Med njimi je morda \u0161e najbolj znana Saba in svetopisemska zgodba o kraljici Bilkis, ki je z bogatimi darovi obiskala kralja Salomona v Jeruzalemu. Bogastvo je izviralo predvsem iz izvoza kadil, ki so jih na veliko \u017egali v sveti\u0161\u010dih od Egipta do Mezopotamije. \u0160e danes rastejo v pokrajini Hadramaut kadilna drevesa (latinsko Commimphora myrrha) iz katerih pridobivajo di\u0161e\u010do smolo, ki se ji re\u010de po hebrejsko mira, angle\u0161ko pa frankincense.<\/p>\n

\"Jemenska<\/a>

Jemenska vrata<\/p><\/div>\n

Kasneje so iz Afrike in Indije z ladjami tovorili tudi za\u010dimbe, tkanine in drage kamne. Karavanske poti so vodile od pristani\u0161\u010da Kana skozi Marib, glavno mesto Sabe, proti Egiptu in Nabateji (Petra) ter naprej proti Mezopotamiji. Zgradili so jez in velike povr\u0161ine pu\u0161\u010dave z namakanjem spremenili v plodna polja. Blagostanje Sabejcev je za\u010delo pojemati \u0161ele z vdorom Rimljanov iz Egipta na Arabski polotok in se simboli\u010dno kon\u010dalo z zru\u0161enjem velikega Maribskega jezu sredi 6. stoletja. Na jug Arabskega polotoka se je \u0161irilo judovstvo in kr\u0161\u010danstvo, v 7. stoletju pa je v de\u017eeli prevladal Islam. Danes o nekdaj cveto\u010di civilizaciji Sabejcev pri\u010dajo samo \u0161e ostanki templjev boga meseca in boginje sonca ter zapornic starega jezu. Ve\u010dina prebivalstva se je umaknila v hudourni\u0161ke struge in v te\u017eko dostopne gorske predele, kjer \u0161e vedno samozadostno \u017eivijo v obzidanih kamnitih mestecih. V goratih obmo\u010djih dana\u0161njega Jemna so neko\u010d pridelovali prvo kavo na svetu in jo izva\u017eali iz pristani\u0161\u010da Moka, po katerem je tudi dobila ime. Ko so sadike pretihotapili na druga obmo\u010dja, se je pridelava kave zmanj\u0161ala. Kavne grme je danes ve\u010dinoma nadomestil kat \u2013 zeleno zlato. Terasasta polja segajo do najvi\u0161jih vrhov, skoraj 3000 metrov nad morjem.
\nDevet kosov strelnega oro\u017eja na prebivalca?<\/strong>
\nV de\u017eeli so se oblikovale razli\u010dne verske lo\u010dine in plemena, ki so si \u0161e danes pogosto v laseh. Tu \u0161e vedno vlada plemensko pravo in krvno ma\u0161\u010devanje. Lokalni \u0161ejk ima ve\u010djo oblast kot dr\u017eavni aparat. Mo\u0161ki so oboro\u017eeni do zob in radi ka\u017eejo svoje kala\u0161nikovke. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v dr\u017eavi po 9 kosov strelnega oro\u017eja na prebivalca, kar je ogromno, \u010deprav je med njim veliko trofejnih primerkov, ki slu\u017eijo le za okras. Celotni Jemen \u0161teje okrog 19 milijonov prebivalcev, od tega ve\u010d kot polovico predstavljajo otroci, saj jih vsaka \u017eenska rodi do 10. Ni \u010dudno, \u010de pri vsem oro\u017eju od \u010dasa do \u010dasa pride do prelivanja krvi med sicer mirnimi in na videz dobrodu\u0161nimi Jemenci. Po razpadu ortodoksnega imamata okoli leta 1960, je bilo ve\u010d krvavih dr\u017eavljanskih vojn. Manj poseljeni ju\u017eni del, ki je imel nekaj \u010dasa komunisti\u010dno ureditev, se je \u0161e pred kratkim upiral zdru\u017eitvi v eno dr\u017eavo s Severnim Jemnom, kjer igra vodilno vlogo pleme \u0161iitskih Zaidov. O tem pri\u010dajo preluknjane zgradbe in minska polja ob nekdanji meji. Leta 1990 je bila ustanovljena Republika Jemen s parlamentarno ureditvijo. Doma\u010dini ji pravijo Jaman. Po \u0161e zadnji kraj\u0161i dr\u017eavljanski vojni leta 1994 je zavladal relativen mir. Oblast si je, pod vodstvom predsednika Alija Abdullaha Saleha, zadala za glavno nalogo izgradnjo \u0161ol, cest in vodovodov ter elektrifikacijo.
\nTradicionalno \u017eivljenje je \u0161e mo\u010dno zakoreninjeno.<\/strong>
\nDe\u017eela spada med najrevnej\u0161e arabske dr\u017eave, a z vse hitrej\u0161imi koraki leze iz srednjeve\u0161kega fevdalizma v moderno dru\u017ebo. Jemen se v sredstvih obve\u0161\u010danja ne omenja pogosto, razen kadar tam lovijo kak\u0161ne teroriste. Ob\u010dasno poro\u010dajo tudi o ugrabitvi turistov, s pomo\u010djo katerih nato plemena barantajo z oblastmi. S turisti ravnajo kot z dobrodo\u0161limi gosti, v najslab\u0161em primeru jo odnesejo s pokvarjeno prebavo zaradi preobilne hrane in kata. Kriminala je malo. Turisti\u010dna infrastruktura je skromna, zato najbr\u017e ni v de\u017eeli niti sto tujcev naenkrat. Ni velikih turisti\u010dnih atrakcij, najbolj fotogeni\u010dni so ljudje in narava.
\nV gorovju Haraz \u017eivijo ljudje v kamnitih srednjeve\u0161kih gradovih in citadelah, Vadi Hadramaut je poln stolpnic iz blata, pu\u0161\u010davski beduini \u017eivijo v \u0161otorih, v ni\u017einski Tihami ob Rde\u010dem morju pa so prave afri\u0161ke kolibe iz palmovih debel in listja. Mo\u0161ki hodijo gizdalinsko oble\u010deni v krila, z d\u017eambijami (no\u017ei) in mobilnikom za pasom ter brzostrelko na rami. Zato pa \u017eensk v javnosti skorajda ni videti, \u010de pa \u017ee, so od glave do peta pokrite s \u010drnimi obla\u010dili. Samo velike temne o\u010di se bliskajo skozi tanko re\u017eo. \"\"<\/a>\u010ce si med delom na polju nadenejo \u0161e visok koni\u010dast slamnik, pa se \u017ee skoraj po\u010duti\u0161 kakor med \u010darovnicami na Slivnici. A tudi \u017eenske se danes \u0161olajo in vklju\u010dujejo v dru\u017ebo. Kljub temu smo sli\u0161ali, da je bila na zadnjem izboru za Jemenko leta imenovana Slovenka, ki \u017ee dolga leta \u017eivi v dr\u017eavi in je bila med drugim direktorica banke. Ora\u010di z grbastimi bivoli in lesenim ralom orjejo skrbno negovana terasasta polja. Na dolgih pe\u0161\u010denih pla\u017eah ob indijskem oceanu se sre\u010duje\u0161 samo z rakovicami, ko nabira\u0161 velike pisane \u0161koljke. Ko na vi\u0161ini preko 2000 metrov stopi\u0161 iz avtomobila, brcne\u0161 v kupe okamenelih \u0161koljk. Proti ve\u010deru hodijo mo\u0161ki z ogromno bulo kata v ustih, da jim eno lice belo \u0161trli iz rjavega obraza.<\/p>\n

\"Mali<\/a>

Mali kova\u010d<\/p><\/div>\n

Prijazno te povpra\u0161ajo kako ti je ime in od kod si, v\u010dasih ho\u010dejo vedeti ali mara\u0161 Amerikance in Izraelce. Kupi otrok s kri\u010danjem \u00bbsora, sora\u00ab zahtevajo, da jih fotografira\u0161. Tudi mo\u0161ki radi pozirajo s svojim oro\u017ejem. Hi\u0161e v glavnem mestu Sanaa so kot iz pravljice o Janku in Metki. Pa raznobarvna steklena okna in \u010dudovita rezljana ali kovana vrata. Kje je \u0161e mogo\u010de videti lesene klju\u010davnice in klju\u010de? In srednjeve\u0161ki prizori kova\u010dev, mizarjev, tkalcev in drugih obrtnikov na 40 sukih v stari Sani.
\nSlastna hrana.<\/strong>
\nNaje\u0161 se \u017ee za 50 do 100 rialov (pribli\u017eno toliko tolarjev), sladek \u010daj stane 10, za zajtrk ti postre\u017eejo s fi\u017eolovo \u010dorbo. Sicer je glavna hrana ri\u017e, pe\u010den pi\u0161\u010danec, jagnjetina in zelenjavna \u010dorba in seveda dober hops, kot pravijo kruhu, ki ga sproti mesijo pred teboj in spe\u010dejo v okrogli, vodnjaku podobni pe\u010di. V\u010dasih sve\u017ee pe\u010denega zmeljejo in ga postre\u017eejo k hrani kot nekak\u0161ne mlince. Obcestne okrep\u010devalnice so videti kot \u00bbmenza pr’ korit’\u00ab.<\/p>\n

\"Pri<\/a>

Pri mesarju<\/p><\/div>\n

Plinski plameni \u0161vigajo do stropa, ogromen kotel ri\u017ea stoji visoko na podstavku, v enem kotu pe\u010dejo hops, v drugem brbota \u010daj, v tretjem se vrtijo pi\u0161\u010danci. Jejo na tleh z desno roko. Tujcu izjemoma pogrnejo mizo s \u010dasopisom in lahko dobi tudi malago, kot se re\u010de \u017elici. Pripravljajo okusne sadne sokove iz manga, papaje in pomaran\u010d. Sla\u0161\u010dice so orientalsko sladke. Zabadi je ime za dober jogurt. Edina stvar, ki ob\u010dutljivega popotnika v za\u010detku moti, so kupi smeti in vre\u010dk na krajih, kjer se odvija trgovanje. A za to niso krivi toliko sami, kot je kriv prodor civilizacije v obliki plastike, stekla in plo\u010devine. Stoletja so metali na tla organske odpadke, ki so jih nato po\u017erle ovce, koze ali kamele in se le s te\u017eavo navajajo na zabojnike, ki so v ve\u010djih naseljih \u017ee postavljeni. A tudi to ne zale\u017ee, saj nato odpadki kon\u010dajo v jarku zunaj kraja, veter pa jih raznese vse naokrog, da osamljeni grmi izgledajo kot drevesa \u017eelja. V nasprotju z okoljem pa je notranjost hi\u0161 urejena in \u010dista. Jemenci imajo poseben odnos do bivanja in u\u017eivanja, radi posedajo na blazinah v udobnih mafrad\u017eih s polnimi usti katovega listja in razpravljajo, pa tudi pojejo in ple\u0161ejo.
\nDevetletni \u0161oferji poltovornjakov.<\/strong>
\nVe\u010dino cest med glavnimi kraji \u017ee pokriva asfalt, v katerem pa so tudi luknje. Prvi hip dobi\u0161 vtis, da na cestah gospodarijo poltovornjaki ali terenska vozila neznane znamke TOYO ali YOTA. A kmalu spozna\u0161, da je v resnici le del napisa zadaj prekrit z registrsko tablico. Toyota je zakon, saj druga vozila niso kos strmim gorskim makadamom, suhim re\u010dnim strugam in pu\u0161\u010davskim sipinam. Ni re\u010deno, da imajo vsi \u0161oferji vozni\u0161ki izpit, saj je mogo\u010de videti tudi \u0161e ne desetletne de\u010dke, ki po neznanskih strminah preva\u017eajo na poltovornjakih po 20 va\u0161\u010danov. Avtomobilov ne vzdr\u017eujejo.<\/p>\n

\"Prodajalka<\/a>

Prodajalka cvetja<\/p><\/div>\n

\u010ce kaj odpove se najprej malo zamislijo in posvetujejo, nato pa s skupnimi mo\u010dmi odpravijo okvaro. Avtomobilski servisi so obi\u010dajno kolibe iz lesa ali plo\u010devine. Bencinske \u010drpalke izgledajo le malo bolje. Ko v d\u017eipu nenadoma zasveti oran\u017ena lu\u010dka za zra\u010dni filter, naslednji dan pa \u0161e rde\u010da od elektrike, se nih\u010de ne sekira. Avtomobilski pla\u0161\u010di so ve\u010dinoma brez profila in vozijo z njimi dokler ne razpadejo. Ob cestah le\u017ei na kupe strganih pnevmatik vseh mogo\u010dih velikosti. Vozijo z odprtim oknom in se sporazumevajo z rokami ter trobljo. Radi prehitevajo \u010dez polno \u010drto in v \u0161karje. Kadar pride do prometne nesre\u010de, pa je pokol. Eno od takih nesre\u010d je v za\u010detku aprila povzro\u010dil prevrnjen tovornjak, ki so mu odpovedale zavore tik pred naseljem. Med drsenjem je zmlel vse pred seboj. Prvi dan so poro\u010dali o sedmih mrtvih in 60 ranjenih, kasneje je umrlo \u0161e 15 ljudi. Najslab\u0161e so jo odnesli prodajalci kata v svojih tesnih lopah. Za prvi vtis o de\u017eeli poskrbi \u017ee taksi na sanskem letali\u0161\u010du, ko voznik prastarega Peugeota stakne tri \u017ei\u010dke pod volanom in motor zahrumi. Turiste pa po de\u017eeli preva\u017eajo Toyotini Land Cruiserji, ki jim \u0161oferji pravijo Monika. Na strehi je vsa oprema za taborjenje, potnike s prtljago pa stla\u010dijo v notranjost. Na poti proti pode\u017eelju konvoj spremlja policijski avto, kar je stalnica skoraj ves \u010das kri\u017earjenja turistov po Jemnu.<\/p>\n

\"\u0160olarke\"<\/a>

\u0160olarke<\/p><\/div>\n

Spremstvo se v ve\u010djih krajih zamenja, z njim pa tudi barva policijskih uniform. Na goratem severu dobi\u0161 cel voja\u0161ki vod s te\u017eko strojnico na tovornjaku. Skozi pu\u0161\u010davo si v dru\u017ebi oboro\u017eenih beduinov. Najbolj zabavno je, ko policaj v spremljevalnem vozilu po zvo\u010dniku nenehno dela red na cesti. Policisti si v\u010dasih kraj\u0161ajo \u010das s streljanjem v zrak. Brzostrelke in te\u017eke strojnice je sem ter tja sli\u0161ati tudi pono\u010di. A hrupa ne gre vedno pripisati svatbi, v\u010dasih se pono\u010di spopadeta sosednji hribovski plemeni in se obstreljujeta, dokler ne zmanjka streliva. V glavnem mestu Sanaa nih\u010de ne hodi naokoli s strelnim oro\u017ejem, zato te toliko bolj presune prvi prizor na pode\u017eelski tr\u017enici. Vsi doma\u010dini imajo preko ramen obe\u0161ene brzostrelke ali pu\u0161ke, kak\u0161en celo dve. Pravi Rafal City! V naslednjem kraju te oboro\u017eenci \u017ee manj motijo, \u010dez nekaj dni pa se veselo fotografira\u0161 z njimi. Seveda so oboro\u017eeni tudi vozniki, ki preva\u017eajo turiste.
\nIndijski ocean in Rde\u010de morje.<\/strong>
\nKo se z visoke planote cesta za\u010dne strmo vijugati v dolino, d\u017eipi po celodnevni vo\u017enji pristanejo ob Indijskem oceanu, ob vzno\u017eju ostankov starega mesta Kana. Velik napis napoveduje turisti\u010dno obmo\u010dje. A razen ograje z lu\u010dmi in stavbe pri vhodu v avtokamp ni nikjer ni\u010desar.<\/p>\n

\"Dober<\/a>

Dober ulov<\/p><\/div>\n

Potniki postavijo \u0161otore na mivko ob pla\u017ei, vozniki pa skuhajo sladek \u010daj, za\u010dinjen s kardamomom in klin\u010dki. Nad \u017eerjavico spe\u010dejo neoluskane ribe. Ves \u010das jih pe\u010dejo samo na eni strani, zaradi \u010desar so spodaj \u010disto za\u017egane. Meso, ki ga izlu\u0161\u010di\u0161 iz neo\u017egane strani pa je dobro pe\u010deno in okusno. Pozibava\u0161 se v toplih valovih in preganja\u0161 rakovice, ki si gradijo gradove v mivki. Zrak je suh in prijeten. Pravo nasprotje do\u017eivi\u0161 na obali Rde\u010dega morja, kjer se sopara ne pole\u017ee vse do jutra. Zato pa u\u017eiva\u0161 v dolgi jutranji vo\u017enji po pla\u017eah ob pogledih na flaminge v plitvi vodi. Za zajtrk poje\u0161 slastne ocvrte ribe na ribji tr\u017enici v Al Hudajdi. Toliko rib na kupu zlepa ne vidi\u0161. Velike morske pse dova\u017eajo kar z vozovi. Iz trebuhov pisanih ribi\u0161kih \u010dolnov prihajajo mno\u017eine velikih rde\u010dih, rumenih in drugih rib, ki jih ribi\u010di kri\u010de ponujajo kupcem. Osli\u010dki preva\u017eajo bloke ledu.
\nTradicionalnemu preno\u010di\u0161\u010du se re\u010de funduk.
\n<\/strong>Pravi hoteli so v Jemnu redki, kar je dobro, saj je zato v vsakem malo ve\u010djem kraju tradicionalni funduk v dru\u017einski lasti. Sprejmejo te kot osebnega gosta. Razvajajo te s sladkim \u010dajem in okusno hrano, zraven pa ob divjem ritmu bobnov ple\u0161ejo plemenske plese z d\u017eambijami v roki. V Manaki te razvneti doma\u010dini potegnejo v nori ples, ki mu ni konca. Med dalj\u0161im bivanjem v de\u017eeli kmalu spozna\u0161, da plesi niso namenjeni delu folklorne ponudbe za turiste, temve\u010d spadajo med obi\u010dajna vsakdanja opravila mo\u0161kih, ki pri tem neizmerno u\u017eivajo. \u0160e posebej ob petkih, ko je muslimanski dan po\u010ditka in se odvijajo tudi poroke, vsepovsod sre\u010duje\u0161 bobnarje in plesalce z no\u017ei.<\/p>\n

\"Ples<\/a>

Ples z d\u017eambijami<\/p><\/div>\n

D\u017eambija je obvezni del osebne opreme, a no\u017e ponavadi nima uporabne vrednosti, saj je izdelan iz plo\u010devine in rezilo ni ostro. Vtaknjen je v okra\u0161eno zakrivljeno no\u017enico, ki ti\u010di za \u0161irokim izvezenim pasom. Kadar pride do spora med dvema pripadnikoma plemena, oba obredno izro\u010dita svoji d\u017eambiji lokalnemu \u0161ejku, ki nato zadevo razsodi.
\nNajmanj teden dni se spla\u010da pre\u017eiveti v severnem pogorju Haraz, okoli 3000 metrov visoko. Najvi\u0161ji jemenski vrh D\u017eabal an-Nabi \u0160uajb je visok 3760 metrov , a zaradi voja\u0161kih naprav \u017eal ni dostopen. Zato pa se pod vodstvom doma\u010dinov lahko vsak dan dolge ure sprehaja\u0161 med kamnitimi gradovi in citadelami, terasastimi polji in po barvitih kanjonih, ki jih je voda izdolbla v vulkansko kamnino. Iz utrjenega gorskega mesteca \u0160ahara se preko kamnitega mostu nad prepadom spusti\u0161 v dolino. Povsod te pozdravljajo zdravi in zadovoljni otroci z velikimi rjavimi o\u010dmi. S koni\u010dastimi kapicami spominjajo na pal\u010dke.<\/p>\n

\"Pal\u010dice\"<\/a>

Pal\u010dice<\/p><\/div>\n

Mobilni telefon dela! Po\u0161ta tudi.<\/strong>
\nTelekomunikacijsko omre\u017eje je dokaj razvito. Povsod so satelitske antene \u2013 tudi na slamnatih ko\u010dah, s pomo\u010djo katerih spremljajo dr\u017eavne TV programe ali katarsko Al D\u017eaziro in druge arabske programe, pa tudi CNN.<\/p>\n

\"Taiz<\/a>

Mali muzikant – Taiz<\/p><\/div>\n

Ve\u010dinoma vrtijo arabsko zabavno glasbo, kjer besedila obvezno vsebujejo besedo habibi (po na\u0161e najbr\u017e ljubica oz. dragica). Fiksna telefonija je razvita v ve\u010djih mestih, kjer je tudi precej telefonskih govorilnic. Mednarodne zveze so izvedene preko satelitov Intelsat, Intersputnik in Arabsat. Mobilna telefonija pokriva skoraj vse ozemlje \u2013 tudi gorate predele in pu\u0161\u010dave. Aparati so prilagojeni za arabsko pisavo. Slovenski telefoni GSM delujejo normalno. Ob\u010dasno lahko pride do izpada mobilnih telefonskih zvez, kadar \u017eelijo oblasti prepre\u010diti takti\u010dno sporazumevanje pri strelskih spopadih med sprtimi plemeni. Internetne lokale je videti v glavnem mestu Sanaa, pa tudi v Taizu in v drugih ve\u010djih mestih. Po\u0161tni uradi so skoraj povsod, a lokalne dostave ni. Prebivalci dvigajo po\u0161to preko po\u0161tnih predalov. Mednarodni po\u0161tni promet je zanesljiv. Imajo lepe razglednice in znamke.
\nDe\u017eela je dve uri pred na\u0161im \u010dasom, a potovanje do tja traja dobrih 24 ur. Vendar je vredno prestati kalvarijo avtobusnih in letalskih prevozov ter posedanj na letali\u0161\u010dih in obiskati Jemen \u0161e preden bodo prebivalci dokon\u010dno podlegli mamljivim \u00bbpridobitvam\u00ab zahodne civilizacije in bodo d\u017eambije zamenjali s kravatami.
\nStane Tom\u0161i\u010d<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Arabia Felix \u2013 Sre\u010dna Arabija. Tako so v anti\u010dnih \u010dasih imenovali obmo\u010dje na ju\u017enem delu Arabskega polotoka. Pred ve\u010d kot 3000 leti je bilo tam nekaj bajno bogatih dr\u017eav. Med njimi je morda \u0161e najbolj znana Saba in svetopisemska zgodba o kraljici Bilkis, ki je z bogatimi darovi obiskala kralja Salomona v Jeruzalemu. Bogastvo je izviralo predvsem iz izvoza kadil, ki so jih na veliko \u017egali v sveti\u0161\u010dih od Egipta do Mezopotamije. \u0160e danes rastejo […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[51],"tags":[52],"class_list":["post-80","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-jemen","tag-jemen"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t