{"id":7229,"date":"2011-05-04T08:26:45","date_gmt":"2011-05-04T07:26:45","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=7229"},"modified":"2011-05-04T08:26:45","modified_gmt":"2011-05-04T07:26:45","slug":"dan-na-madeiri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/dan-na-madeiri\/","title":{"rendered":"Dan na Madeiri"},"content":{"rendered":"

 
\nNa Madeiri sta samo dva ovinka<\/strong>
\nZbudi me sonce, ki se dviguje nad Atlantskim oceanom. \"\"<\/a>Stopim na balkon in vdihnem sve\u017e morski zrak. Ahhhh, kak\u0161na sve\u017eina in pogled! Ob\u010dutek, da sem na koncu sveta. Ure in ure bi lahko zrla v daljavo in se prepu\u0161\u010dala razvajanju son\u010dnih \u017earkov.
\nDanes gremo na jugozahod otoka. Ta del Madeire je zame najo\u010darljivej\u0161i. Nekaj posebnega se mi zdi. Po avtocesti, ki vodi skozi\u00a0 \u0161tevilne tunele \u2013 Madeira<\/a> jih ima kar 252, se dvigamo nad strmo obalo. Vasice in manj\u0161a naselja se vrstijo eno za drugim, hi\u0161ke so majhne, skoraj po\u010ditni\u0161ke. Vsaka hi\u0161ka ima vsaj kan\u010dek vrta ali \"\"<\/a>zelenice. In vsako dvori\u0161\u010de krasi \u010dudovito eksoti\u010dno rastje. Toliko razli\u010dnega cvetja na tako majhnem otoku.\u00a0 Madeira sama je en velik botani\u010dni vrt.
\nKak\u0161na sre\u010da, da je z nami Olivija, prava enciklopedija v \u010dlove\u0161ki podobi! Pozna vsako zel, vsak plevel,\u2026afri\u0161ki tulipan, ponos Madeire, jakarande, kamelije, koralno drevo, tribarvni frangipani, orhideje, angelske trobente, oleandri, hibiskus, kraljeve proteje, bugenvelije, aloe vera, agave, strelicije, flamingo, lilije, opuncije, orja\u0161ka praprot, agapantus, lovorikovec, in \u0161e in \u0161e in \u0161e bi lahko na\u0161tevala. Najlep\u0161e pa je obiskati Madeiro med festivalom ro\u017e meseca maja in videti vse to bogastvo na enem mestu.
\nPrazeres je vasica, kjer se ustavimo za jutranjo kavo. Cerkev, stiskalnica za vino in 2 preprosti gostilni krasita glavni trg. Kava je pa dobra! \"\"<\/a>Po jutranjem martin\u010dkanju na soncu, se za\u010dnemo sla\u010diti. Spet bo topel dan. \u010ce samo pomislim, februarja je doma \u0161e sneg, tukaj pa se razgaljamo v kratkih rokavih!
\nJutranji sprehod za\u010dnemo na vi\u0161ini 600 m nad morjem. Strm spust k morju, po kozji potki je izziv za vsakega, ki se sre\u010duje s strahom pred vi\u0161ino. Navdu\u0161ujemo se nad veli\u010dastnimi pogledi na morje in z zelenjem pokritimi hribi. Najbolj neverjetno pa je, da je cela potka tlakovana! Koliko dela, truda in potrpe\u017eljivosti je v vsakem koraku poti, ki ga naredim.
\nNa enem od najbolj strmih delov poti sre\u010damo skupino delavcev, ki popravljajo tlakovce in \"\"<\/a>\u010distijo plevel. Bom dia, jim za\u017eelimo dobro jutro v portugal\u0161\u010dini. Bom dia, nam odgovarjajo kar mimogrede, noben se kaj posebej ne meni za nas in na\u0161e pohodni\u0161tvo. Dalje vestno opravljajo svoje delo, tako kot tiso\u010de madeir\u0161kih mo\u0161kih, ki so skozi zgodovino gradili terase, levade \u2013 kanale za vodo in ceste po te\u017eko obvladljivem terenu. Njim v \u010dast in spomin je v Funchalu na enem izmed kro\u017ei\u0161\u010d postavljen spomenik padlega angela.
\n\u010ce sem \u010disto iskrena, tudi moj \u017eelodec ob\u010dasno\u00a0 obletavajo metulj\u010dki, \u0161e posebej na predelih, kjer ni ograje. Vse je opti\u010dna prevara, si dopovedujem in pozorno stopam naprej. Ampak pogled navzdol, uh, kaj pa vem\u2026Vsekakor izjemen!
\nVsake toliko se ustavim in ozrem naokrog ali smo \u0161e vsi. V zraku se nad mogo\u010dnim slapom \u0161opiri orel. Kak\u0161no bogastvo \u00a0ima zase, si mislim,\u00a0 ko ga opazujem pri \u00a0prepu\u0161\u010danju vetrovom z morja. \"\"<\/a>\u0160e zamahniti mu ni treba s krili, samo razpre jih in vsa dolina je njegova.
\n\u0160e par ovinkov do morja in vratolomna kozja stezica se zaklju\u010di v izolirani vasici Paul do Mar. Olivija nam, \u0161e zadihanim, pove, da je bila ta stezica \u0161e do kak\u0161nih 35 let nazaj edina povezava, ki so jo imeli doma\u010dini s svetom v primeru nemirnega morja. Tako so kmetje na ramenih po potki v vas prina\u0161ali vre\u010de krompirja in ostale zelenjave te\u017eke tudi do 5o kg, nazaj v hrib pa odhajali nalo\u017eeni z ribami in morsko hrano. Takoj se spomnimo na \u0161erpe in pomislimo na te\u017eko \u017eivljenje, ki so ga imeli doma\u010dini \u0161e samo par desetletij nazaj.
\nKon\u010dno na ravnih tleh! Vsem po vrsti nam klecajo noge. Kako vas bodo \u0161ele jutri bolela me\u010da, se navihano\"\"<\/a> posmiha Olivija, ki odkrito prizna, da po tej potki \u0161e nikoli ni hodila.
\nNa koncu morske promenade vzamem iz nahrbtnika kruh in sir. Doma\u010di koruzni kruh in znameniti sir iz Azorov! Njam, njam, njam,\u2026 se zadovoljno oblizujemo. Kako pa\u0161e po tem adrenalinskem spustu.
\nPo cesti, ki se serpentinasto vije nad osamljeno vasico, nas pot vodi na najbolj zahodno to\u010dko otoka, do svetilnika na Ponta do Pargo. Za otok, ki se pona\u0161a s samo 2 ovinkoma, levim in desnim, ima Madeira<\/a> neverjetno veliko ovinkov! Smo se smejali, ko nas je na\u0161a voznica in lokalna vodnica spet malo pohecala in vrgla na finto.
\nSpet imamo sre\u010do, se zadovoljno muzamo in zremo v sinje modro nebo. Vreme nam je ve\u010d kot naklonjeno. Madeira je znana po muhastem vremenu in nemalo je takih, ki so imeli po cel teden de\u017eja in vetra. Nam pa, kot za stavo, vsak dan sije sonce in razen na severu otoka, ki tudi sicer velja za bolj de\u017eevnega, nismo sre\u010dali niti obla\u010dka.
\nZa zaklju\u010dek dneva je\"\"<\/a> planiran \u0161e en spust do morja do Achadas da Cruz. \u0160e en strm klif, od katerega je speljana stezica \u010disto do morja, nazaj pa je mo\u017een\u00a0 dvig z vzpenja\u010do. Zaradi prenove\u00a0 vzpenja\u010da ne obratuje, mi pa \u017ee malo utrujeni in zato ne preve\u010d razo\u010darani, sedemo na teraso in si privo\u0161\u010dimo pivo in odli\u010dno caldo verde \u2013 juho iz galicijskega zelja, krompirja in klobas. Potiho se strinjamo, da je tudi tako do\u017eivljanje Achadas da Cruz \u010disto na mestu.
\nPot proti Funchalu nas vodi skozi Sao Vicente. Razgledna to\u010dka s pogledom na zvonik, se izka\u017ee kot prilo\u017enost za rabutanje. Za ograjo zapu\u0161\u010dene hi\u0161e se skrivajo zeleni banani podobni sade\u017ei, ki rastejo na cvetu filodendruma. Doma\u010dini so ga poimenovali kar ananas-banana ali delicious fruit (slastni sade\u017e), ker okus spominja na ananas in banano.
\nZa vsako enega, se iz srca smeji na\u0161a Olivija in deli zelene sade\u017ee.
\nSara Alt<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

  Na Madeiri sta samo dva ovinka Zbudi me sonce, ki se dviguje nad Atlantskim oceanom. Stopim na balkon in vdihnem sve\u017e morski zrak. Ahhhh, kak\u0161na sve\u017eina in pogled! Ob\u010dutek, da sem na koncu sveta. Ure in ure bi lahko zrla v daljavo in se prepu\u0161\u010dala razvajanju son\u010dnih \u017earkov. Danes gremo na jugozahod otoka. Ta del Madeire je zame najo\u010darljivej\u0161i. Nekaj posebnega se mi zdi. Po avtocesti, ki vodi skozi\u00a0 \u0161tevilne tunele \u2013 Madeira jih […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,219,106,18],"tags":[],"class_list":["post-7229","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-madeira","category-portugalska","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t