{"id":7203,"date":"2011-05-04T08:27:03","date_gmt":"2011-05-04T07:27:03","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=7203"},"modified":"2011-05-04T08:27:03","modified_gmt":"2011-05-04T07:27:03","slug":"kuba-slavi-50-obletnico","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/kuba-slavi-50-obletnico\/","title":{"rendered":"Kuba slavi 50. obletnico"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e:\u00a0vodnik\u00a0Senad Osmanaj<\/strong>
\nNatanko pred petdesetimi leti, to\u010dneje 15. aprila se je na Kubi zgodil Pra\u0161i\u010dji zaliv, ko so ameri\u010dani sku\u0161ali zavzeti otok s pla\u010danci iz vrst kubanske opozicije, ki je na\u0161la zato\u010di\u0161\u010de v ZDA, strmoglaviti Fidela in spustiti kapitalisti\u010dne lovke na gospodarsko zelo donosno sosedo.
\nTakrat, na dan 15.4., je osem bombnikov bombardiralo dve voja\u0161ki in eno civilno letali\u0161\u010de ter uni\u010dilo celono kubansko zra\u010dno floto. Slednjim je ostalo na razpolago zgolj\"\"<\/a> sedem tehni\u010dno nepopolnih letal na skrivnih letali\u0161\u010dih. S temi tehni\u010dno nepopolnimi letali so kubanci uspeli pregnati ameri\u0161ko letalstvo.
\nNaslednji dan, 16.4., priredi Fidel javni govor o zra\u010dnem napadu. Na javnem zborovanju ga poslu\u0161a Che, ko fotograf Alberto Korda naredi najbolj prepoznavni portret tega revolucinoarja. Isti dan popoldne priredijo kubanci pokop umrlim civilistom iz prej\u0161njega dne. 16.4. je bil poseben dan tudi zato, ker so na ta dan posledi\u010dno razglasili Kubo za socialsiti\u010dno de\u017eelo.
\n
\n17.4. se je za\u010delo izkrcavanje kubanskih pla\u010dancev ko je pet tovornih ladij ob spremstvu ameri\u0161ke mornarice pripeljalo 1.400 kubanskih pla\u010dancev, nekaj kosov te\u017eke obori\u017eitve in nekaj manj\u0161ih voja\u0161kih ladij. Ameri\u0161ka mornarica je v\"\"<\/a> popolni bojni pripravljenosti \u010dakala na obalah Nikaragve za morebitni napad in uspeh pla\u010dancev. Vendar pa kubanski pla\u010danci niso bili kos kubanski vojski, ki je zajela vse pla\u010dance. To je bila pomembna invazija, ki jo je ZDA skrbno na\u010drtovala, kajti \u010de bi bila uspe\u0161na bi to pomenilo konec za\u010detka Castrovega re\u017eima. Tako pa so ameri\u010dani bili pora\u017eeni in obsojeni s strani Zdru\u017eenih Narodov za vme\u0161avanje. Kubanci so zahtevali milijonsko od\u0161kodnino za uni\u010denej infrastrukture, ki so jo ameri\u010dani jeseni istega leta izpla\u010dali deloma v gotovini, deloma v traktorjih in drugih strojih nato pa so uvedli embargo, ki velja \u0161e danes.
\n1. maja je bila potrjena svoboda Kube in Fidel je takrat dejal: \u201eV zgodovini se \u0161e nikoli ni pripetilo, da bi nekdo premagal revolucijo ljudstva, ki je resni\u010dno pri\u0161la na oblast.\u201c Zaradi spominov ispred petdesetih let so danes kubanci slavili Fidela, Cheja, Raula in druge revolucionarje, se masovno zbrali na trgu Revolucije pod spomenikom Jose-ja Martija, pred Ministrstvom za Notranje zadeve z veliko podobo Cheja, spremljala jih je velika voja\u0161ka parada, preletavala\"\"<\/a> so voja\u0161ka letala in govorni\u0161ke odre so kot neko\u010d zasedli dolgotrajni obetavajo\u010di govori. Kubanske zastave so plapolale, tako kot so se v ritmu sona premikali njeni prebivalci.
\nDogodki v pra\u0161i\u010djem zalivu so tesno vplivali na kasnej\u0161i razvoj dogodkov. Zaradi pra\u0161i\u010djega zaliva se je Castro tesneje povezal s takratno Sovjetsko zvezo, se zaprisegel komunizmu in bil odlo\u010den poslati atomske bombe na ZDA, le te je in\u0161talirala SZ v bli\u017eini Santa Clare, kjer stoji danes Chejev spomenik in njegova grobnica. Medtem ko je Castro \u017ee bil odlo\u010den lansirati jedrske bombe je to dejanje v zadnjem trenutku prepre\u010dil takratni predsednik SZ, Nikita Hru\u0161\u010dov, brez vedenja Castra zaradi \u010desar so se odnosi med SZ in Kubo za kratek \u010das ohladili. Najbr\u017e se mnogi med nami teh trenutkov zagotovo \u0161e kako dobro spominjate, takrat so bile o\u010di celega sveta uprte na ta mali tropski otok, ki je bil peko morja popolnoma blokiran s strani ZDA.
\nDanes, po petdesetih letih, se na tem malem tropskem otoku ni veliko spremenilo.\"\"<\/a> Oblast je prevzel Fidelov brat Raul, ki nadaljuje togo vodenje dr\u017eave in poveli\u010duje revolucionarne ideje in stvaritve vnebogled medtem ko otok gospodarsko propada in izgublja tekmo s svojimi tekmeci. No ja, manj\u0161i napredek je le opazen v odnosu na vladanje Fidela. Raul si prizadeva za napredek otoka, moramo priznati. Ob obletnici invazije se je po \u0161tirinajstih letih spet zbrala kubanska komunisti\u010dna partija in na njenem \u0161tiridnevnem kongresu je Raul predstavil pribli\u017eno 300 reform. Povdarek je bil na gospodarskih reformah, predvsem pri formiranju zasebnega lastni\u0161tva. Na Kubo sku\u0161a privabiti tuji kapital, ve\u010d kot 500.000 kubancev nameravajo odpustiti iz javnega sektorja in ob\u010dutno zmanj\u0161ati socialne subvencije dr\u017eavljanom. Da bi bile reforme uspe\u0161ne nameravajo podeliti 180.000 subvencij malim podjetjem. Kljub vsem tem silnim reformam pa Kuba ostaja zaprta kapitalizmu.
\nTo so nove usmeritve 79 let starega predsednika Raula, kaj bo prinesel njegov naslednik, ki bo najbr\u017e ob\u010dutno mlaj\u0161i bomo zagotovo vedeli \u017ee na stoti obletnici invazije na Pra\u0161i\u010dji zaliv. Bojim se da se bo takrat dokon\u010dno pokazalo kako globoko je Kuba zabredla.
\nSenad Osmanaj
\nP.s. v razmislek: za \u010dasa invazije, ki je bila na\u010drtovana s strani CIA, je ZDA predsedoval Kennedy, nad katerim je bil kasneje izvr\u0161en atentat. \u0160e danes se z zagotovostjo ne ve zakaj je bil ustreljen. Ali morda obstaja povezava med Kubo in ZDA. Kasneje so ameri\u010dani sku\u0161ali likvidirati Fidela Castra, ki je pre\u017eivel \u010dez 600 poskusov atentatov, najve\u010d v zgodovini \u010dlove\u0161tva. Vse atentate so v ozadju pripravljali ameri\u010dani. Kak\u0161na naklju\u010dja?
\nObletnico invazije na Pra\u0161i\u010dji zaliv smo praznovali tudi doma. Nekaj sopotnikov iz lanskoletnega potovanja po tej de\u017eeli smo se zbrali na vrhu Lo\u0161inja, na Osor\u0161\u010dici, iz ruzakov privlekli na plan steklenico Zlate Radgonske penine in nazdravili pomembni zmagi Kube. Viva Cuba, viva Fidel, viva Che,… je resno oznanjalo po Kvarnerju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e:\u00a0vodnik\u00a0Senad Osmanaj Natanko pred petdesetimi leti, to\u010dneje 15. aprila se je na Kubi zgodil Pra\u0161i\u010dji zaliv, ko so ameri\u010dani sku\u0161ali zavzeti otok s pla\u010danci iz vrst kubanske opozicije, ki je na\u0161la zato\u010di\u0161\u010de v ZDA, strmoglaviti Fidela in spustiti kapitalisti\u010dne lovke na gospodarsko zelo donosno sosedo. Takrat, na dan 15.4., je osem bombnikov bombardiralo dve voja\u0161ki in eno civilno letali\u0161\u010de ter uni\u010dilo celono kubansko zra\u010dno floto. Slednjim je ostalo na razpolago zgolj sedem tehni\u010dno nepopolnih letal […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,9,18],"tags":[],"class_list":["post-7203","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-kuba","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t