{"id":7033,"date":"2011-04-11T11:18:56","date_gmt":"2011-04-11T10:18:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=7033"},"modified":"2011-04-11T11:18:56","modified_gmt":"2011-04-11T10:18:56","slug":"vonj-po-jakovem-maslu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/vonj-po-jakovem-maslu\/","title":{"rendered":"Vonj po jakovem maslu"},"content":{"rendered":"


\n<\/strong>
\nPraznina in ni\u010d\u2026ko se peljem po zapra\u0161eni cesti zahodnega Tibeta. Lepa si (Narava) \u2026 ne najdem prave besede v svojem besednjaku. Odpirajo se nova in nova obzorja, za vsakim prevo\u017eenim ovinkom\u00a0 spoznanje\"\"<\/a> o neskon\u010dnosti tukaj\u0161njega sveta postaja \u0161e mo\u010dnej\u0161e.
\nPo obronkih gora se ka\u017ee sneg in zdaj vem, zakaj modri barvi pravijo \u00bbnebe\u0161ko sinja\u00ab.
\nSem in tja me razveseli sviz\u010deva glava, ki se radovedno obra\u010da po okolici. Za\u017eelim si, da bi se mu lahko nesli\u0161no pribli\u017eala \u2026da bi bila sapica vetra, ki \u0161vigne mimo njegovega u\u0161esa, a mi ujetost v lastnem telesu ne pusti.
\nZrnca peska se valijo po pobo\u010dju rumeno zlatih sipin. Prah v ustih in nosu. Okrog glave si zave\u017eem ruto. Naj bo okno odprto!…da vonjam to prostranost. Kamenje na cesti zvija moje telo v tiso\u010de polo\u017eajev. Tak\u0161en si torej. Trd, krut, neusmiljen, \u010dudovito neizprosen. Tak, ki spravi\u0161 ljudi na kolena.
\n\u0160e ena neutrjena pot in reka, ki je nastala v no\u010dnem nalivu. Kolesa in tok reke, \u010dlovek in narava, ki si stojita nasproti. Kdo bo koga? Blatna kolesa se zvalijo naprej, a za koliko \u010dasa? Kako majhno se po\u010dutim proti tebi.
\nHej, glej ga! Tam je! Bela kapica. \u010cudovit. Elegantno se dviga nad ostalimi in daje vedeti, da je on tisti. Tiso\u010di korakov se drobijo po\"\"<\/a> poti okrog najbolj svete gore Azije. Izgubljajo se in znova rodijo. Kot mravlje se valimo trume (i\u0161\u010do\u010dih) po o\u010di\u0161\u010denje svojih grehov. Odre\u0161itev?
\n\u0160e en klanec, \u0161e en vzpon. Kaj te daje deklica? Je res vi\u0161inska ali samo \u0161e en dokaz lastne zakrknjenosti?
\nTiso\u010de zastavic plapola v vetru. Vsaki\u010d, ko zaplapola odnese veter sutro v nebo. Kdo je tam gor, da jo prebere?
\nOdre\u0161itev na poti. Po\u010ditek. \u010caj iz jakovega masla in pogled na tibetanske lepotice v pisanih no\u0161ah. Mo\u010dni \u010drni lasje spleteni v dolgo kito in\u00a0 srebrn nakit s turkizi. Zvedave otro\u0161ke o\u010di, za njimi pa vsaj na videz malo manj zvedave o\u010di mame. Katero sporo\u010dilo nosi\u0161 zame, du\u0161a mala? In kaj imam jaz zate?
\nPot\u00a0 je \u0161e dolga, treba je naprej. Spet se sre\u010damo znani obrazi na poti. Kaj nas vle\u010de naprej? Ve\u0161 morda ti, gora?
\nSonce mi \u017ege ko\u017eo. Taka si torej na 5000m? Blizu, da ope\u010de, a \u0161e zmeraj tako zelo dale\u010d od sonca. \u010cutim ga, pa ga ne morem prijeti.
\nPusti, raje nadaljuj pot. Ne delaj si utvar. Doooooolga je \u0161e tvoja pot.
\nNovo jutro. Nove mo\u010di. Ista \u017eelja. Nova jaz, pa \u010deprav samo za kan\u010dek.
\nRazburjenje. Pri\u010dakovanje. \u010cesa?
\nJutranje meglice se razblinjajo. Mokrota in mraz no\u010di po\u010dasi a vztrajno izgubljata bitko s son\u010dnimi \u017earki. Klanec je vse bolj strm in telo se vse bolj upira. Glasno sopihanje in upanje, da je ta greben res zadnji.
\nVe\u010d nas je takih\u2026
\nPesem, angelsko lepa melodija in visok glas doma\u010dinke, \"\"<\/a>ki mi prihaja iz nasprotne strani. O \u010dem poje\u0161 deklica? Da mi je vedeti? V sebi sku\u0161am ponoviti isto melodijo. Aaaa, kako pe\u0161a glasbeni spomin ob tako neobi\u010dajni melodiji.
\nVrh. Kon\u010dno! Pa sem le tu. Na 5630m. Sre\u010da. Veselje. Par posnetkov\u2026in \u017ee me mraz \u017eene naprej proti dolini. Ozka pot se spu\u0161\u010da k \u010darobnim jezerom. Na poti sre\u010danje z doma\u010dini. Oooo, koliko vas je!
\nMali, veliki, mladi, stari. S kako lahkoto se pomikate proti klancu navzgor.
\nVsaka \u010dast babica! Bravo dedek s palico, otrok, ki je komaj\u00a0 dobro shodil in mlada mamica s \u0161tru\u010dko gole ritke in temnih o\u010dk.
\n\u0160um reke, njeno poskakovanje granitnih \u010drnih balvanih. Ej, Gregor\u010di\u010d, zapoj mi o reki\u2026 Saj ni va\u017eno, kako ji je ime.
\nUstavim se, da se osve\u017eim. Prvo umivanje po dolgem \u010dasu. Kako sem te pogre\u0161ala. \u010cesa vse bi ne bilo brez tebe!
\nPrva postojanka za vrhom. \u010cebljanje romarjev in nekoliko srame\u017eljivo skrivanje veselja v o\u010deh.
\nA vemo, da to \u0161e ni konec na\u0161e poti!
\nSara
\n<\/p>\n

<\/div>\n

 
\n 
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Praznina in ni\u010d\u2026ko se peljem po zapra\u0161eni cesti zahodnega Tibeta. Lepa si (Narava) \u2026 ne najdem prave besede v svojem besednjaku. Odpirajo se nova in nova obzorja, za vsakim prevo\u017eenim ovinkom\u00a0 spoznanje o neskon\u010dnosti tukaj\u0161njega sveta postaja \u0161e mo\u010dnej\u0161e. Po obronkih gora se ka\u017ee sneg in zdaj vem, zakaj modri barvi pravijo \u00bbnebe\u0161ko sinja\u00ab. Sem in tja me razveseli sviz\u010deva glava, ki se radovedno obra\u010da po okolici. Za\u017eelim si, da bi se mu lahko nesli\u0161no […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[55,31,18],"tags":[],"class_list":["post-7033","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-kitajska","category-tibet","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t