{"id":6801,"date":"2011-03-16T14:47:07","date_gmt":"2011-03-16T13:47:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=6801"},"modified":"2011-03-16T14:47:07","modified_gmt":"2011-03-16T13:47:07","slug":"habibi-ghadafi-2","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/habibi-ghadafi-2\/","title":{"rendered":"Habibi Ghadafi"},"content":{"rendered":"
\u0160estega oktobra daljnega leta 1971 sem iz krova majhne ladje “Marialella” prvi\u010d na obzorju zagledal afri\u0161ko obalo<\/strong>. Iz Trsta sem v Tripolis plul dobre \u0161tiri dni v kabini, ki je bila iztrgana skladi\u0161\u010du <\/a>vsemogo\u010de \u0161are. \u0160lo je za trgovsko ladjo, kjer so me samo formalno sprejeli na krov kot pomo\u010dnika pri nadziranju raztovarjanja blaga. <\/a>Delal sem sicer v tej stroki, dejansko pa sem bil turist, le da ladja ni imela dovoljenja za preva\u017eanje potnikov. Libija se je samo dve leti prej otresla fevdalne vlade in v Tripolisu je vladala velika revolucionarna vnema. Dobro se spomnim \u0161tevilnih ladij s srpom in kladivom na dimniku, ki so razkladale vse mogo\u010de blago za mo\u017eno opori\u0161\u010de socialisti\u010dnega bloka. Razen Tripolisa sem v Libiji videl bolj malo. Garian, podro\u010dje hribov Tarhuna, nekaj olj\u010dnih nasadov. Tedanje\u00a0 fotografije ka\u017eejo kamele in osli\u010de, ki po mestu prena\u0161ajo blago. Bilo je moje drugo potovanje v svet.<\/div>\n

Leto\u0161nja pot v Libijo ni bila <\/a>nostalgi\u010dno praznovanje okrogle 40. obletnice<\/a> prvega obiska, <\/a>znova pa je v Tripolisu vel revolucionarni veter. Morda kar kontrarevolucionarni. Kot pa\u010d nekdo na stvar gleda.
\nTripolisa, ki ni bil cilj<\/a> potovanja, si nisem mogel ogledati. Kamel ni bilo nikjer in \"\"<\/a>celoten pristan so obkro\u017eale visoke moderne zgradbe. Cele \u010detrti novih stolpnic so pri\u010dale o rasti mesta. Leta 1971 je libijska prestolnica \u0161tela okoli 150 tiso\u010d du\u0161, danes jih ima (pravijo) desetkrat ve\u010d. <\/a>Da tam \u0161tevilke stresajo iz rokava je bilo razvidno iz trditve doma\u010dina, ki se je bahal, da je prebivalcev tri milijone. Bodimo resni!
\nDobro sem<\/a> se spomnil pokrite poti skozi “suk” v starem delu “medine”. S skupino oskarjevcev smo ga prehodili <\/a>ob trgovskem mrku, ker je bila ura \u017ee pozna. Tudi ko sem 14. oktobra pred 40 leti zapu\u0161\u010dal Tripolis, sem prav tako prehodil samoten suk. Bila pa je \u0161esta ura zjutraj in mahal sem jo na avtobusno postajo za Tunizijo. Traso sem si ogledal \u017ee dan prej, da bi se ne izgubil v labirintu ulic in avtobus zamudil.
\nPrvi cilj nedavnega potovanja, <\/a>ki se je \u017eal izkazal za edinega, je bil Ghadames. \u017de davno je njegov sloves oku\u017eil mojo fantazijo. Videval sem se v legendarni karavanski postaji, obkro\u017een od ljudi iz cele severne in saharske Afrike. Idejno sem se bil \u017ee pridru\u017eil karavani, namenjeni v Timbuktu. Bile pa so samo sanje. Stol\u010deni in <\/a>zapra\u0161eni avtobusi ali kamioni za Ghadames so odhajali v teku dopoldneva in prihajali na cilj po dnevu vo\u017enje, \u010de ni bilo mehanskih nev\u0161e\u010dnosti. Tri do \u0161tiri dni si nisem upal tvegati, sem se pa tudi nekoliko bal, ker so bile zgodbe o tuare\u0161kih pu\u0161\u010davskih roparjih \u017eive. \u017dal mi je, da Ghadamesa tedaj nisem obiskal. Labirinti so bili polni \u017eivljenja in izza sten iz surovih zidakov so prihajali eksotni\u010dni vonji, besedi\u010denje \u017eena in vre\u0161\u010danje otrok. Med palmami so kmeti nadzirali zrelost dateljnov, nabirali granatna jabolka in negovali povrtnine.
\nVe\u010derni prihod v Ghadames <\/a>je bil letos druga\u010den. Vo\u017enja po razsvetljeni aveniji, ki jo je na desni strani spremljal o\u010ditno obnovljen zid svetlorjave barve z nazob\u010danim vrhnjim robom. Za to steno je stari Ghadames spal ve\u010dno spanje zgodovinskega in\u00a0etnografskega spomenika. Dolg sprehod v popolni temi, osvetljeni samo pri\u00a0\u00a0nevarnih stopnicah ali pod posebno nizkimi prehodi je spro\u0161\u010dal domi\u0161lijo z ugibanji o nekdanjem Ghadamesu. <\/a>Je bil ta karavanski terminal leglo mafij, ki so si delile trgovske dobi\u010dke? Je \u0161lo za srednjeve\u0161ki “off shore”, kjer so odpadli vsi zakoni in je veljalo samo na\u010delo dobi\u010dka? Tja so prihajali in proti jugu odhajali tovori dragocenih kovin, kamni, di\u0161ave, oro\u017eje in bogve kak\u0161na \u0161ara. Na pot so \u0161li tudi pridigarji in v stoletjih uvedli Prerokovo vero globoko pod Saharo.
\nNiti dnevni sprehod ni povsem razkril skrivnostnega ozra\u010dja. Marsikateri prehod je bil popolnoma v temi, vseeno <\/a><\/a>pa je postajalo jasno, kako so stari prebivalci \u017eiveli. Mestni trgi so po velikosti bolj spominjali na ve\u010dje dnevne sobe, na stenah so pridobili ni\u0161e za svetilke javne razsvetljave. Tu pa tam \u0161e preve\u010d pisano okra\u0161eni okenski in vratni okvirji \u010dakajo, da jim \u010das nekoliko zbledi \u017eive rde\u010de in rumene tone. Spodaj se kot mre\u017ea razpredajo \"\"<\/a>pokriti prehodi, nekje na vi\u0161ini prvega nadstropja pa vijugaste “obvoznice” obdane z dva metra visokimi in nazob\u010danimi zidovi, za hitrej\u0161e premikanje iz enega dela<\/a> v drugi. \u010clovek se v labirintu za nekaj \u010dasa lahko izgubi. “Ja sadik! Ajna al hurud\u017e?” (Prijatelj! Kje je izhod?) Eden od delavcev, ki so obnavljali tlak, nas je hitro privedel do izhoda. Kaj bi \u010dlovek dal, ko bi Ghadames do\u017eivel, ko je mesto prekipevalo od \u017eivljenja!
\nModerno mesto pa je pomenilo sre\u010danje z libijskim nemirom. Od minaretov mo\u0161eje je prihajalo vzklikanje, po\u010dila sta dva solzilna naboja, zaspali smo ob spremljavi manifestacije, ki ni pomenila ni\u010d dobrega. \u0160e dobro, da smo odpeljali zelo zgodaj, preden bi se nad nas zgrnil kak hudo omejevalen ukrep. Veli\u010dina pu\u0161\u010dave nas je nekoliko zgrabila, pri oazi neznanega imena pa nas je stvarnost postavila na trda tla. Prvi karavanseraj (bencinska \u010drpalka) je bil sumljivo zaprt, bli\u017enji pa je pravkar do\u017eivljal ropanje. Avtobus je zavozil k dizlu. Nekaj ljudi je iz “ma’atama” (restavracije) in”suka” (marketa) vleklo vre\u010de, kartone, pohi\u0161tvo in vse kar bi lahko pri\u0161lo prav. Na dvori\u0161\u010du je nekdo iz pu\u0161ke trikrat ustrelil v zrak. Opozorilo nam ali osebju v notranjosti naj se ne upira? \u0160ofer je hladnokrvno, vendar hitro, nato\u010dil in odkuril. Sami smo postali roparji, kajti pla\u010dila ni terjal nih\u010de. Po poti dva cestna bloka z oboro\u017eenimi policisti in vojaki. Eden od njiju se je pona\u0161al s te\u017ekim mitraljezom na dostavnem vozilu.
\nSebha in njena umetna oaza ni bila ve\u010d posebno dale\u010d. Znova nas je prevzela veli\u010dina pu\u0161\u010dave. Nekje je srce zatrepetalo, ko se je na levi odprl velik olj\u010dni nasad.\u00a0 \u017de velika in mlada drevesa v polni pu\u0161\u010davi. Od kod voda? Zna\u0161el sem se v svojem olj\u010dnem gaju v Kri\u017eu. Za spominski posnetek nisem pravo\u010dasno izvlekel digitalke.
\nMesto je bilo, z izjemo mo\u010dno motorizirane manifestacije v podporo Polkovniku, popolnoma mirno. V nasprotju s Tripolisom ni bilo zelenih zastav in \u0161alov.
\nZa\u010dela sta se dva mu\u010dna dneva. Bomo<\/a> lahko \u0161li v pu\u0161\u010davo? “Vojno stanje v Tripolisu, za\u017egali so sede\u017e vlade, lovski bombnik napadel mno\u017eico in podobno.” \u017de smo \u010dutili, da iz tiste moke ne bo kruha. In za\u010dela se je nagradna igra, kdo bo povedal tisto \"\"<\/a>re\u0161itev, ki bo na koncu obveljala. Francozi naj bi poslali eno letalo. <\/a>Takoj za njim naj bi priletelo \u0161e drugo. Pred okrep\u010devalnico je na treh skupaj stisnjenih mizah nastal check-in. Menda je visok \u010drnopolt fant predstavljal francosko ambasado. Kljub \u010drni polti je bil 2num\u00e9ro un” in stvar ga je o\u010ditno ovrednotila, kajti z bledoko\u017eci se je vedel nekoliko vzvi\u0161eno. Protikolonialisti\u010dno ma\u0161\u010devanje! Po Francozih bodo na vrsti Slovenci. “Vive la France!”. Sku\u0161am priklicati vsaj eno kitico besed za Marsejezo. Enajsterica Kranjcev bo ja zmogla pevski zbor! Sarkozyjevo letalo kon\u010dno pristane. Pa to ni za 170 potnikov. Gre za ob\u010dutno ve\u010dji airbus. Medtem pa so nas iz \u010dakalne liste izrinile nove in nove skupine Francozov, ki so prihajali iz pu\u0161\u010dave.\u00a0 Saharski radio je napovedoval: “Takoj za tem letalom pride drugo francosko; Italijani bodo poslali svoje; pri\u010dakuje se dva tur\u0161ka aviona itd.” Pri ban\u010dnem okencu so tunizijski, gr\u0161ki in tur\u0161ki gastarbeiterji zamenjavali neznanske pakete libijskih bankovcev, ki so \u017ee bili na \u010drnem seznamu razvrednotenja. Za danes bo dovolj. Gremo spat! Jutri bo konec pri\u010dakovanja. In res ga je bilo konec. Na letali\u0161ki stezi sta se pojavili dve voja\u0161ki letali. Na prvem temnosivem sem z znanjem iz klasi\u010dnega liceja razbral gr\u0161ki “polemiki”, kar je pomenilo nekaj voja\u0161kega. Na drugem, temnozelenim, je pisalo “aeronautica militare”. Trobojnica na transportnem C-130 je pomenila zahodne sosede. Dvomov ni bilo ve\u010d. Za Italijani (bilo jih je nekaj nad 60), bodo najprej vstopili Slovenci. In tako je bilo. V zadnjem trenutku sem od mladega gadafijevca izposloval kot suvenir zelen \u0161al. Italijansko letalo je vkrcalo vse Evropejce, ki so bivakirali v Sebhi. V treh urah in pol poleta do voja\u0161kega opori\u0161\u010da Pratica di mare smo ugotovili, da so vojaki, ki odhajajo v Afganistan, heroji \u0161e preden tam morda umrejo. Sprejem pa je bil v slogu \u0161ova. Pija\u010da, prigrizek, zdravni\u0161ka pomo\u010d, psihologi, kamere, mikrofoni. To je to!
\nBruno Kri\u017eman
\n\u00a0<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u0160estega oktobra daljnega leta 1971 sem iz krova majhne ladje “Marialella” prvi\u010d na obzorju zagledal afri\u0161ko obalo. Iz Trsta sem v Tripolis plul dobre \u0161tiri dni v kabini, ki je bila iztrgana skladi\u0161\u010du vsemogo\u010de \u0161are. \u0160lo je za trgovsko ladjo, kjer so me samo formalno sprejeli na krov kot pomo\u010dnika pri nadziranju raztovarjanja blaga. Delal sem sicer v tej stroki, dejansko pa sem bil turist, le da ladja ni imela dovoljenja za preva\u017eanje potnikov. Libija […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,181],"tags":[],"class_list":["post-6801","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-libija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t