{"id":6079,"date":"2011-02-02T11:42:25","date_gmt":"2011-02-02T10:42:25","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=6079"},"modified":"2011-02-02T11:42:25","modified_gmt":"2011-02-02T10:42:25","slug":"same-same-but-different-nasa-pravljicna-tajska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/same-same-but-different-nasa-pravljicna-tajska\/","title":{"rendered":"Same, same but different – na\u0161a pravlji\u010dna Tajska"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161eta: sopotnika\u00a0\u0160tefanec Bernarda in Drago
\n(\u0161ejm \u0161ejm bat difrent)<\/strong>
\nDragi moji \u00bbTajci\u00ab, \"\"<\/a>ker se je moj Velecenjeni (kot ga sama rada imenujem v svojih dnevni\u0161kih zapiskih) tako potrudil s fotografijami in film\u010dki, \u010dutim, da sem tudi sama dol\u017ena kaj malega dodati. V zahvalo, da ste mi pomagali do\u017eiveti in videti stvari, ki jih brez vas sicer ne bi.
\nTudi midva sva se ste\u017eka odlo\u010dila za potovanje v skupini, ker sva pa\u010d vedno navajena potovati v lastni re\u017eiji. In tudi midva sva izbrala termin okoli bo\u017ei\u010dno\/novoletnih praznikov, da bi ube\u017eala vsem \"\"<\/a>norostim praznovanja. Vendar je bilo tokrat druga\u010de, ker je bilo to potovanje darilo, kar se je kasneje tudi dodobra potrdilo. Saj poznate na\u0161 narodni rek, ki bi prirejen zvenel nekako takole:\u00a0 \u010dlovek obra\u010da \u2013 (Bog)Buda obrne.
\n19. 12. 2010 sva tako vsa nestrpna in prezebla prestopala pred bencinsko postajo na Lopati (pri Celju). \u010cakajo\u010d na avtobus sva spoznala prvi, od mrazu drgetajo\u010d par, ki je bil tudi namenjen na Tajsko. Hudimarja te\u017eko se je pravilno opremiti pri – 20\u02daC, \u010de potuje\u0161 v kraje, kjer se temperatura su\u010de tam okoli 30\u02daC plusa! Skupaj smo se nato natovorili na avtobus in zdru\u017eena skupina \u00bbBurmancev\u00ab in \u00bbTajcev\u00ab je odromala proti letali\u0161\u010du na Dunaju. Z Dunaja smo poleteli do Kaira in nato \u0161e skupaj do Bangkoka. Tu smo se lo\u010dili. \u00bbBurmanci\u00ab so odleteli dalje do svojega cilja, mi \u00bbTajci\u00ab pa smo kon\u010dno dojeli kdo vse spada k nam in koliko nas sploh je. Ne bom pozabila kak\u0161en je moral biti pogled na nas, ko se je skupina zbirala potem, ko smo dvignili vsak svojo prtljago. Tudi jaz sem bila v rahlem \u0161oku, ko sem videla vse zbrane. Vendar mene ni tako pretreslo, da je v skupini toliko \u00bbstarej\u0161ih parov\u00ab (ker smo bili v resnici samo trije, ve\u0161 Keli!), \"\"<\/a>temve\u010d dejstvo, da sva tudi midva en par od teh treh! Res smo morali biti videti zanimivi, iz vseh vetrov zbrani, tako razli\u010dni, da je izgledalo kot da smo se zbrali na avdicij snemanja filma Policijska akademija 10. del! Takrat sem pomislila, da je \u0161e dobro, da imam s sabo tri knjige, da bom lahko vsaj brala. Uspelo pa se mi je prebiti samo \u010dez nekaj za\u010detnih strani knjige od katere sem pri\u010dakovala, da mi bo pomagala spoznati za\u010detke budizma. Od vsega sem si zapomnila samo to, da bi naj Buda imel modre o\u010di. Kasneje se je izkazalo, da ima prav take o\u010dke na\u0161 vodi\u010d Gorazd in to mi je popolnoma zado\u0161\u010dalo.
\nUspelo nam je torej najti na\u0161ega Gorazda in takoj smo zapadli v prve vtise Bangkoka. Na vsakem koraku je v nas zrla podoba njihovega kralja in \u010dlanov o\u017eje dru\u017eine. Vse premra\u017eene nas je preplavila toplota ozra\u010dja in nepozabna \u017eivo ro\u017enata barva, ki smo jo na Tajskem<\/a> kasneje kar naprej sre\u010devali. Od obveznih ro\u017enatih zavesic na vseh avtobusih, roza obarvanih jaj\u010dk na tr\u017enicah, kva\u010dkanih roza prti\u010dkov v najbolj urejenih WC-jih, do \u017eivo\/pinki klobasic, ki sva jih na tr\u017enici na\u0161la z Dragotom.
\nV de\u017eeli,\u00a0 ki je 95% \"\"<\/a>budisti\u010dna smo imeli v Bangkoku rezerviran hotel, ki je bil muslimanski, kar me je precej zabavalo. Vendar je bila lokacija res ve\u010d kot odli\u010dna, pa tudi glede nastanitve in hrane ni bilo pripomb. Takoj zatem, ko smo zavzeli hotel, nas je \u017ee Gorazd pri\u010del voditi na prve oglede. Potem, ko sva midva prvi ve\u010der \u00bbzatorkirala\u00ab in tako zamudila\u00a0 ogled rde\u010de \u010detrti, sva se vse ostale dni trudila biti prisotna in prisebna. Imeli smo peklenski tempo, ampak vredno je bilo ostati v sedlu! Iz na\u0161ega hotela v Bangkoku smo naslednje tri dni odhajali na oglede. Videli in izvedeli smo toliko novih stvari, da si vsega ni bilo mo\u010d zapomniti. Vendar so ostali nepozabni vtisi, ki jih \u0161e vedno urejam sama pri sebi.
\nSpomnim se, da so me pred odhodom na Tajsko<\/a> svarili pred norimi vozniki tuk-tukov. Tisti, ki naju ne poznajo tako dobro so rekli, naj se jih raje izogneva. Ja pajade! Mislim, da se je skupinski duh nas \u00bbTajcev\u00ab porodil prav na najbolj nori vo\u017enji \u0161estih trojk tuk-tukov po Bangkoku na no\u010dno tr\u017enico! Nepozabno in te\u017eko razlo\u017eljivo, \u010de ni bilo osebno do\u017eiveto. Na tr\u017enicah smo se privajali prvim barantanjem s cenami. Nekateri smo bili na za\u010detku precej leseni. Sedaj, doma, me pa prav prime, da bi kdaj \u00bbscenkala\u00ab kak\u0161no pretirano ceno pri \u00bbNajbolj\u0161em sosedu\u00ab! Na no\u010dni tr\u017enici Bangkoka pa se je vse ble\u0161\u010dalo od znamk: Rolex, Armani, Guci, D&G, Boss \u2026.\"\"<\/a>in sploh vse, kar spada v to presti\u017eno dru\u0161\u010dino.\u00a0 In vse sami originali \u2013 no skoraj, saj veste: same, same\u2026.but different. Vse je taaaako poceni, da ti je kar nerodno barantati, \u010deprav to pri\u010dakujejo od tebe. Mimogrede si privo\u0161\u010di\u0161 \u0161e kak\u0161no od ne\u0161tetih masa\u017e in dovoli\u0161 malim gara-ribicam, da obglodajo odmrlo ko\u017eo s tvojih nog. Tisti, ki ne poizkusi na cestni tr\u017enici pe\u010denih \u010drvov, kobilic, bambusovih li\u010dink in hrustljavo pe\u010denih \u017eabic pa\u010d ni frajer, zato smo tudi to poizkusili. Potem ti uli\u010dni prodajalec v hipu spe\u010de \u0161e najbolj\u0161e pala\u010dinke z banano (no za Katjo z ananasom) in \u010dokolado in na koncu si privo\u0161\u010di\u0161 \u0161e enega Changa, Singha\u00a0 ali Lea \u2013 \"\"<\/a>skratka enega od tajskih piv. Sedi\u0161, tako prijetno utrujen od vseh dnevnih ogledov, barantanja, odli\u010dne hrane, premleva\u0161 vse nove vtise, srka\u0161 pivo in se smehlja\u0161 mimoido\u010dim na ulici. Aja, za popolno vzdu\u0161je si obvezno predstavljajte \u0161e \u00bbregljanje\u00ab lesenih \u017eabic v ozadju! Ste \u017ee padli not? Okej \u2013 vendar gremo dalje\u2026\u2026V naslednjih dneh smo si ogledali mnogo prelepih templjev in zlatih Bud v vseh mo\u017enih meditativnih polo\u017eajih. Prevzela nas je kraljeva pala\u010da in znameniti Buda iz \u017eada. Z lotosovim cvetom, ki smo ga potopili v blagoslovljeno vodo smo se tudi po\u0161kropili, vendar na prave u\u010dinke blagoslova \u0161e \u010dakamo (verjetno zaradi \u010dasovnega zamika!?)
\nBangkok smo si ogledali \u0161e po re\u010dni poti Chao Praya in spotoma nahranili \u0161e sre\u010dne ribice. Na poti v provinco Kanchanaburi smo se ustavili \u0161e na znameniti plavajo\u010di tr\u017enici. Tu dobesedno splavajo po vodi vsi dobri sklepi, da sedaj pa res ne bo\u0161 ni\u010d ve\u010d kupil. Ko se zapelje\u0161 med vsemi temi \u010dolni\u010dki, ki ponujajo vse\"\"<\/a> \u2013 od surove in pravkar kuhane hrane, do posu\u0161enih metuljev in netopirjev \u2013 za\u010duti\u0161, da mora\u0161 biti nekako del tega in nekaj kupi\u0161. Trgovci v \u010dolnih takoj za\u010dutijo spremembo v tvojem razpolo\u017eenju in te s pripravnim lesenim koli\u010dkom s kavelj\u010dkom na koncu spretno pritegnejo bli\u017eje k svojemu prodajnemu \u00bbpultu\u00ab. No, potem ni ve\u010d vpra\u0161anje ali bo\u0161 kaj kupil, temve\u010d samo koliko bo\u0161 uspe\u0161en pri barantanju.
\nObiskali smo tudi\u00a0 zgodovinski most \"\"<\/a>na reki Kwai. Nikoli prej si nisem niti v sanjah predstavljala, da bom kdaj obiskala glavno zvezdo kultnega filma, ki nosi ime po tem mostu. V \u017eivo je videti povsem nedol\u017eno in te\u017eko verjame\u0161, da je gradnja tega mostu terjala toliko \u010dlove\u0161kih \u017ertev. Po obisku muzeja sem razmi\u0161ljala koliko podobnih muzejev, podobnih mostov in spomenikov nepotrebnim \u017ertvam nesmiselnih vojn je posejanih po celem svetu. Most na reki Kwai od sedaj ni ve\u010d samo tisti iz filma, sedaj ima v vseh nas tudi do\u017eiveto podobo.
\nBudisti\u010dni tempelj s tigri \u2013 zadeva, ki jo poznamo preko Discovery-ja in slika idili\u010dno skrb menihov za bolne in zapu\u0161\u010dene tigre. Seveda je bilo potrebno do\u017eiveti tudi to. \u017dal, se nam ni zdelo vse tako pravlji\u010dno, kot je prikazano na Discovery \"\"<\/a>kanalu. Menihi in zunanji sodelavci res skrbijo za zapu\u0161\u010dene \u017eivali, glavna atrakcija pa so, jasno, tigri. Ve\u010dina nas se ni po\u010dutila ravno herojsko, ko smo polagali roke na orja\u0161ka telesa \u010dudovitih, vendar tako nenaravno neaktivnih \u017eivali. Verjetno je prav, da smo to do\u017eiveli, ter si na tak na\u010din izoblikovali vsak svoj odnos do svobode in do tega kje se v imenu pomo\u010di pri\u010dne nadvlada in izkori\u0161\u010danje. Jah, ni sveta, ki bi bil samo bel ali \u010drn, vmes so v\u010dasih ogromne zaplate sivine, kajne?!
\nPripravljeni smo bili na na\u0161 odhod na sever Tajske.<\/a> Spotoma smo se ustavili \u0161e v Ayuthayi, stari prestolnici Tajske. Osrednji del mesta, kjer se nahaja nekdanja infrastruktura mogo\u010dne kraljeve prestolnice, \"\"<\/a>je sedaj pod za\u0161\u010dito Unesca. V kompleksu, ki ga sestavljajo mala jezerca, brvi, parki in napol poru\u0161eni templji. V osrednjem, staremu delu mesta, smo lahko ob\u010dudovali ostanke bogate arhitekturne dedi\u0161\u010dine. Svoj pe\u010dat sta pustila tako siamski kot burmanski slog. Po pravlji\u010dnem ogledu smo se po\u010dasi vra\u010dali do na\u0161ega avtobusa in vmes seveda obvezno \"\"<\/a>sko\u010dili \u0161e na WC, ki ga mogo\u010de ne bi bilo primerno omenjati v tem kontekstu, \u010de ga ne bi zaradi urejenosti, kar osemkrat odlikovali na najvi\u0161ji ravni. Zato seveda moram omeniti ta Happy toilet, ki ima vsa priznanja tudi lepo vidno razobe\u0161ena pri vhodu. Pred vstopom v ta sre\u010dni prostor se je potrebno sezuti, na WC kotli\u010du te pri\u010daka kva\u010dkan roza prti\u010dek in \u0161opek roza potonik. Ni da ni \u2013 \u010dlovek tu res mora biti sre\u010den in res smo bili tudi mi vsi nasmejani, ko smo ga zapu\u0161\u010dali.
\nPopoldne istega dne smo se nato v Ayuthaji vkrcali na \u017eelezni\u0161ki postaji na spalnik. Po vstopu smo do\u017eiveli rahel \u0161ok in…..pri\u010dela se je avantura! Na\u0161a \"\"<\/a>Katja ga je takoj poimenovala \u2013 Spalnik ko to tamo pjeva. In res je imel vse reference za to ime. \u0160e za tajske pojme je bilo preklemansko malo prostora. Po sredinskem prehodu pa je \u0161e neutrudno kar naprej \u0161ibala ponudba raznovrstne hrane in pija\u010de, ki so jo tovorili kar v vedrih. Med lokalno ponudbo so se vrinili tudi na\u0161i in ponujali doma\u010do zalogo alkohola v proti dezinfekcijske namene. Razmere so bile pa\u010d tak\u0161ne, da je\u00a0 kazalo da bomo potrebovali dodatno podporo za celono\u010dno vo\u017enjo iz Ayuthaje do Chiang Maia. Problemi so se kazali tudi pri zapiranju oken, ki so delovala po polavtomatskem sistemu: ti jih dvigne\u0161 gor, potem pa sama padejo dol. Pa smo imeli na vlaku tudi strokovno osebje in med njimi tudi enega tajskega McGayverja, ki je stvar po\u0161lihtal v parih minutah in okno zalo\u017eil s praznimi in\"\"<\/a> zme\u010dkanimi plastenkami. Taisti frajer nam je potem pri\u010daral tudi, proti pri\u010dakovanju udobna in predvsem \u010dista le\u017ei\u0161\u010da. Drugo le\u017ei\u0161\u010de je potegnil izpod stropa, kjer je ponavadi prtljaga in vsako lepo postlal in za povrh obesil \u0161e lepe zavese, ki so bile tokrat za spremembo zelene barve.\u00a0 Prav fino je bilo in vo\u017enja je bila veliko bolj udobna, kot je kazalo na za\u010detku! V Chiang Mai smo prispeli s samo enourno zamudo. \u010cakali so nas \u017ee kombiji, ki so nas odpeljali v zelo lep hotel, kjer smo ostali dva dni do odhoda na treking. V Chiang Mai-u je bilo precej hladneje kot v Bangkoku. Vsaj pono\u010di in zjutraj. Zrak pa je bil neprimerno bolj \u010dist in okolica lep\u0161a, ali pa nam bli\u017eja. \u017de \"\"<\/a>popoldne smo se odpravili na ogled templja Doi Suthep, ki le\u017ei na vi\u0161ini preko 1600 m in do njega vodi 306 stopnic. Po obeh straneh stopni\u0161\u010da se vije zeleno telo ogromne kamnite ka\u010de, ki varuje tempelj. V tem templju sem se po\u010dutila najbolj prijetno. Vsepovsod je bilo na desetine zvonov, na katere smo trkali za sre\u010do, v ta namen smo pri\u017eigali tudi di\u0161e\u010de pal\u010dke in pritiskali nov\u010di\u010de na na\u0161a rojstno-dnevna\u00a0 znamenja.\u00a0 Sveti kraj smo zapustili z na zapestju zavezano belo bomba\u017eno vrvico, ki so nam jo prav tako za sre\u010do zavezali v templju.
\nPo obilici sre\u010de, ki smo si jo izprosili v templju, smo se odpravili \u0161e v tovarno svile, kjer se uboge sviloprejke ne morejo ravno pohvaliti s preobilico sre\u010de, saj dajo svoje \u017eivljenje za to, da se lahko stke iz njihovega zapredka svila. Ogledali smo si vse faze nastanka svilenih tkanin, tudi tistega v katerem so udele\u017eene sviloprejke.
\nJoj, skoraj bi pozabila na na\u0161 obisk pri ka\u010dah. Ogledali smo si predstavo kjer krotilec ka\u010d brez problemov poljubi kraljevo kobro, drugi pa se izvije iz smrtonosnega objema udava sredi kalne vode. Pretresljivi pogledi, predvsem za tiste, \"\"<\/a>ki se ka\u010d bojimo. Vendar prava heroja in moralna zmagovalca sta bila na\u0161a Neja in Andrej. Neja in njen klobu\u010dek, sta bila prakti\u010dno uporabljena\u00a0 kot nekak\u0161en rekvizit pri predstavi. Andrej pa je pre\u017eivel hkratne in moram re\u010di zahrbtne napade ka\u010d in krotilcev iz vseh strani! Fizi\u010dnih po\u0161kodb pri njem nato nismo odkrili, upam da so se do sedaj zacelile tudi morebitne psihi\u010dne rane.
\nDnevi so tekli\u00a0 tako hitro, da smo komaj uspeli slediti kateri dan v tednu je. Tako je pri\u0161el tudi bo\u017ei\u010dni ve\u010der v budisti\u010dni de\u017eeli. Najbolj nori troj\u010dek v na\u0161i skupini se je odlo\u010dil, da doda novo to\u010dko v Oskarjevem programu Tajske<\/a> \u2013 do\u017eivet Bo\u017ei\u010d na Tajskem. Kljub 95% budistov je nekaj malega tudi kristjanov in imajo tudi kr\u0161\u010dansko \u0161olo in katedralo. Polno\u010dnice so imeli sicer \u017ee ob 22. uri zve\u010der, tako da smo pridigo zamudili (tako kot ponavadi doma), ampak glavni blagoslov pa smo le prejeli. Tajci praznujejo noro. Na koncu imajo v cerkvi, sre\u010delov, kjer kli\u010dejo \u0161tevilke in \u0161kof, ki je imel ma\u0161o, je delil darila. Ljudje pa se veselijo in ploskajo kar v cerkvi. \"\"<\/a>Tudi jaslice so malce druga\u010dne kot smo jih vajeni pri nas. Poleg\u00a0 velikih pli\u0161astih ov\u010dk so\u00a0 Jezu\u0161\u010dku\u00a0 v jaslice postavili \u0161e ogromnega belega pli\u0161astega medveda (verjetno, da se bo lahko igral, ko bo malo zrasel). Katja je seveda organizirala tudi malo slovensko delegacijo in osebno smo \u0161li pozdravit \u0161kofa, nato pa smo se udele\u017eili \u0161e prave \u017eurke pred cerkvijo in skupaj prepevali\u00a0 bo\u017ei\u010dne pesmi skoraj do ene ure pono\u010di.
\nZadnji dan v Chiang Mai-u smo\u00a0 se udele\u017eili \u0161e kuharskega te\u010daja. Rahla nervoza je zavladala med nami, ko so nam podelili vsakemu svojo pleteno ko\u0161arico in smo \u0161li skupaj na tr\u017enico. Resni\u010dno sem bila v skrbeh, da bodo od nas pri\u010dakovali, da sami izberemo vse potrebne sestavine, ki jih bi kasneje uporabili pri u\u010denju tajskega kuhanja. Na tr\u017enici so nas potem prijazno seznanili z ve\u010dino njihove pestre zelenjave, za\u010dimb, razli\u010dnih vrst rezancev, ve\u010d vrstami ri\u017ea\u2026 Da ne govorimo o pestri in za nas eksoti\u010dni ponudbi sadja. Od sladkih banan in ananasa, pa veliko razli\u010dnih vrst li\u010dija, tajskih jabolk, lubenic, pomela, do bolj eksoti\u010dnih kot so mango, kokos, jackfruit, dragonfruit in mangosteen. \"\"<\/a>Vse sladko, so\u010dno in okusno, v \u010distem nasprotju\u00a0 s posebne\u017eem v tej skupini. V mislih imam seveda \u017elahtno dehte\u010dega duriana, ki me je s svojim ogabnim smradom ganil do solz. Ni \u010dudno, da so mu, zaradi vonja, ki spominja na gnilo \u010debulo, oblo\u017eeno s preznojenimi \u0161portnimi nogavicami, prepovedali vstop v hotele, transportna sredstva in sploh vse zaprte prostore. Na\u0161i u\u010ditelji kuhanja so nato namesto nas nabavili vse potrebno in odpravili smo se\u00a0 nabirati kuharsko znanje po Tajsko. Razdelili so nas v dve skupini. Tista z rde\u010dimi predpasniki se je poimenovala Red tigers, na\u0161o, v modrih predpasnikih, pa je doletelo ime\u00a0 Happy toilet. Vsak je prejel ko\u0161arico s sestavinami za kuho, svoj vok in svoj ogenj. Navdu\u0161eni smo se lotili u\u010denja, ki je potekalo v prijetnem, spro\u0161\u010denem vzdu\u0161ju.
\nKljub temu, da smo se veliko \u0161alili, smo tudi resno kuhali in se uspe\u0161no prebili \u010dez vse zadane naloge. Navdu\u0161ena nad okusno in hitro pripravo, sem se odlo\u010dila, da se bo vsaj tajska najbolj znana jed pad thai ve\u010dkrat zna\u0161la tudi na na\u0161em dru\u017einskem jedilniku.
\nZve\u010der pred odhodom v divjino \"\"<\/a>smo si privo\u0161\u010dili \u0161e najbolj\u0161o tajsko masa\u017eo. Dobila sem super maserko, ki bi jo najraje odnesla domov in si jo postavila na no\u010dno omarico. Sicer sem pa tu sre\u010dala toliko tak\u0161nih, da bi mi kmalu zmanjkalo prostora na no\u010dni omarici, ker je tudi v skupini kar nekaj tak\u0161nih….
\nOtovorjeni z nahrbtniki v katere smo natla\u010dili najnujnej\u0161e stvari za trodnevni treking v gorah smo se naslednje jutro zbrali pred hotelom. Pod vodstvom lokalnega vodi\u010da Simona, z Budinim blagoslovom in \u0161e s kak\u0161nim amuletom za sre\u010do v \u017eepu, smo se odpravili v divjino tajske narave. Bredli smo poto\u010dke, plezali preko debel dreves, preko ograj\u00a0 – mi, v pohodni opremi in vsi prepoteni \u2013 doma\u010di vodniki pa v japonkah in z rokami v \u017eepih! Med potjo so nam razkazovali naravo in nam pripovedovali o \u017eivljenju plemena, ki tu prebiva. Kareni izhajajo iz Burme in so od gorskih plemen naj\u0161tevilnej\u0161i. So animisti, budisti, med njimi pa najde\u0161 celo kristjane. Poizku\u0161ali smo u\u017eitne plodove, ki jih nudijo gozdovi in se \u010dudili, navkljub zimskemu letnemu \u010dasu, bujni vegetaciji. Spotoma so nas doma\u010dini tudi malce stra\u0161ili z opona\u0161anjem raznih zvokov divjih \u017eivali. Toda kaj smo hoteli, nekaj od trekinga so morali imeti pa tudi oni.
\nDoma\u010dini so nas lepo\"\"<\/a> sprejeli in nas porazdelili po iz \u0161ibja in bambusa narejenih hi\u0161kah postavljenih na kolih. Na videz se je zdelo, kot da z na\u0161im prihodom nismo posegli v njihov mirni na\u010din \u017eivljenja. Vendar smo v sebi seveda vedeli, da ni tako, zato smo bili \u0161e bolj hvale\u017eni, da so nas sprejeli medse in smeli z njimi deliti njihov tradicionalni na\u010din \u017eivljenja vsaj dan ali dva. Postregli so nam z odli\u010dno hrano in nam iz bambusovih palic izdelali li\u010dne lon\u010dke za \u010daj in kavo.\u00a0 \"\"<\/a>Zve\u010der smo posedli okoli ognja, poslu\u0161ali zgodbe doma\u010dinov in ugotovili, da imamo med sabo tudi nekaj odli\u010dnih glasbenikov in prekaljenih pevcev. Vodi\u010d Simon nas je presenetil s slovensko odpetim refrenom pesmi Siva pot, navdu\u0161il pa s Hotelom California v njegovi same-same but different izvedbi. Bilo je \u010dudovito, pa tudi \u0161e nikoli nisem videla na nebu toliko zvezd naenkrat. Na\u0161e glasno prepevanje in \u0161aljenje je odmevalo \u0161e dolgo v no\u010d. Mislim, da bi se takrat razumeli tudi \u010de bi vsak govoril popolnoma drug jezik, ker so namesto nas govorila srca. Verjetno smo pregnali vse \u017eivali dale\u010d naokrog in bojim se, da so doma\u010dini zato nekaj \u010dasa morali \u017eiveti od doma\u010dih pujskov.
\nNo\u010di pa so tu res precej hladne, tako da nas je kar zeblo, \u010deprav smo oblekli vse, kar smo tovorili s sabo v nahrbtniku.
\nNaslednji dan smo jo po ozkih poteh mahnili dalje, \u0161e vi\u0161je, nekje blizu 1900 m. Obiskali smo njihovo \u0161olo in razigrane otroke v njej. U\u010ditelji pa so nas bolj nezaupljivo gledali. Nato smo od\u0161li do slapov, kjer smo se v ledeno mrzli vodi pogumno\u00a0 stu\u0161irali. Zve\u010der pa zopet taborni ogenj in hi\u0161ke iz trsja na kolih. Tokrat je bilo \u0161e bolj mrzlo, saj smo bili tik ob slapu, najina hi\u0161ka pa je imela namesto vrat kar odejo. Pono\u010di se mi je po\u0161teno sto\u017eilo\"\"<\/a> po moji topli spalni vre\u010di, ki je ostala doma. Naslednje jutro me je\u00a0 Drago malo postrani gledal, ker sem nase navlekla vse razpolo\u017eljive odeje v najini kolibi. Ja dragi moj, v divjini velja pa\u010d zakon pre\u017eivetja, sem mu razlo\u017eila. Pre\u017eiveli smo in zjutraj nam je bilo kar hudo, ko smo morali zapustiti divjino, \u010deprav malce popikani in malce polomljeni, ker na\u0161a razvajena telesa niso dovolj utrjena za le\u017eanje na trdih tleh.
\nIn \u017ee smo drveli novim do\u017eivetjem naproti. \u010cakal nas je izlet na slonovih hrbtih. Prijetno in varno smo se po\u010dutili na teh velikih med hojo pozibavajo\u010dih se \u017eivalih, ki so z lahkoto prena\u0161ale na svojih hrbtih te\u017eo dveh odraslih ljudi, medtem, ko jim je njihov vodnik sedel tako reko\u010d na \u010delu. Prebrisane \u017eivali so tile sloni, navajeni, da jih turisti med potjo neprestano hranijo, zato kar naprej z rilcem segajo nazaj in moledujejo za banane in sladki trs. Ob na\u0161i poti so zato bile priro\u010dne, od tal dvignjene iz bambusa narejene postojanke, kjer smo lahko \u00bbdoto\u010dili gorivo\u00ab za na\u0161e slone.
\nPo je\u017ei slonov nas je \u010dakala \u0161e divja vo\u017enja z rafti. Pa \"\"<\/a>vo\u017enja ni bila divja zaradi globoke in dero\u010de vode! Ne, ker voda sploh ni bila ne dero\u010da in ne globoka. Divja je bila predvsem zato, ker so krmarji bambusovih raftov kar tekmovali kdo bo bolj potopil sosednji raft. Seveda so pri tem veselo \u0161kropili in nekateri reve\u017ei so se zna\u0161li tudi v vodi. Tu so se na\u0161i ta mladi res izkazali in dokazali, da so povsem dorasli doma\u010dinom. To je bilo vriskanja in \u0161kropljenja! Na\u0161 raftar se je drl, da ni veselja brez \u0161kropljenja in prav je imel! Bilo je zabavno, kljub temu, da je mimo nas v kalni vodi bilo opaziti tudi kak\u0161no ka\u010do!
\nZ letali\u0161\u010da\u00a0 v Chiang Mai-u smo se zve\u010der podali na jug Tajske. Polni vtisov smo zapu\u0161\u010dali sever in pri tem pozabili, da na letalu v osebni prtljagi ne sme biti nobene teko\u010dine. \"\"<\/a>Tako so nam zaplenili seveda vso vodo in celo steklenico tajskega whiskeya. No, do takrat smo bili \u017ee trdna dru\u0161\u010dina in samo pogled je zadostoval in \u017ee smo re\u0161ili \u017elahtno kapljico, ki je romala iz smeti in veselo zakro\u017eila med nami. Tako, da \u0161kode ni bilo, se nam je pa let iz severa na jug Tajske zato zdel precej kraj\u0161i in bolj prijeten.
\nNa jugu smo se najprej ustavili\u00a0 na Phuketu in nato z ladjico polni pri\u010dakovanja odpluli proti otoku Phi-Phi. Po na\u0161ih preteklih do\u017eivetih in napornih dnevih smo si v mislih risali sanjski otok s pe\u0161\u010deno pla\u017eo in hi\u0161kami na njej\u2026pesek\u2026morje\u2026sonce\u2026..u\u017eiiivanje! Po pristanku na otoku nas je pri\u010dakal turisti\u010dni tru\u0161\u010d in gne\u010da. \"\"<\/a>Nestrpno smo se ozirali po tistih na\u0161ih sanjskih kolibicah in osamljenih pla\u017eah\u2026..in razo\u010daranje se je pri\u010delo risati na na\u0161ih obrazih. O hotelu, ki nas je pri\u010dakoval raje ne bi, ker kvari zgodbo. Skratka, dokazali smo, da se ne damo tako zlahka in da dobri prijatelji, kar smo medtem tudi postali, ostanejo skupaj tudi ko vse ne \u0161tima. Na\u0161 Gorazd je preko no\u010di pri\u010daral nov otok in vse tiste sanjske hi\u0161ke tik ob morju s pe\u0161\u010deno pla\u017eo vred. Hvala Gorazd! Pa ne samo za to pla\u017eo. Hvala za to, da si bil vedno na razpolago, da nikoli nisi bil videti niti malo slabe volje in niti malo utrujen\u2026.no\u2026mogo\u010de samo v\u010dasih zelo preznojen, hi, hi\u2026.!!
\nNaslednje jutro na otoku Kho Lanta nas je pri\u010dakal \"\"<\/a>de\u017e. S pick up-i brez strehe so nas dostavili do na\u0161e nove nastanitve. Bili\u00a0 smo mokri do ko\u017ee, vendar zopet nasmejani od u\u0161es do u\u0161es. Kljub temu, da se je obetalo nestanovitno vreme smo se, vajeni aktivnega \u017eivljenja, odlo\u010dili za izlete s \u010dolni, raziskovanje in snorkanje. Odkrivali smo male oto\u010dke, si privo\u0161\u010dili piknik na enem od njih in obiskali gusarske votline. Popoldne zadnjega dne v letu, pa so se vsem na\u0161im prvotnim sklepom navkljub, pri\u010dele priprave na praznovanje. Polotila se nas je nekak\u0161na \u010dudna novoletna mrzlica. Sre\u010devali smo se po tr\u017enicah in trgovinah in vsi smo v vre\u010dkah tovorili, kak\u0161ne svetlobne zadev\u0161\u010dine od pisanih raket do prsketajo\u010dih pali\u010dic in seveda tudi \"\"<\/a>steklenic \u00bbdoma\u010dega\u00ab \u017eganega je bilo kar nekaj. Gorazd je rezerviral mizo res tik ob pla\u017ei in po ve\u010derji smo udarili pravo novoletno vzdu\u0161je. V zrak so poleteli\u00a0 ognjemeti in ognjeni lampijon\u010dki za sre\u010do. Na\u0161 neutrudni Matja\u017e je zopet poprijel za kitaro in\u00a0 razigrano in bu\u010dno smo zaplavali v novo leto! Ne samo simboli\u010dno, temve\u010d tudi v resnici, saj smo praznovanje zaklju\u010dili z no\u010dnim kopanjem v prijetno toplem morju.\u00a0 Nad nami so plavale zvezde in lampijon\u010dki sre\u010de in odsevali svojo svetlobo na gladini vode\u2026..
\n\u010ce se res po jutru pozna dan, \"\"<\/a>kot pravi na\u0161 pregovor, potem sr\u010dno upam, da se bo to leto zgledovalo po prvem dnevu\u2026\u2026Po zajtrku smo se nekako vsi na\u0161li na pla\u017ei ali ob njej. Sama sem si privo\u0161\u010dila masa\u017eo z aloa vero tik ob obali. Sonce je prijetno sijalo, vetrc je pihljal, na\u0161a sumoborka je ne\u017eno masirala in nekdo nedale\u010d od mene je postavil stol v plitvino morja in pri\u010del igrati na saksofon, \u010dez \u010das pa se mu je pridru\u017eilo \u0161e nekaj glasbenikov. Ne morem pisati dalje, ker se mi prsti od sladkobe lepijo na tipke\u2026..vendar je bilo to\u010dno tako, pa \u010deprav je sli\u0161ati stra\u0161no ki\u010dastno.
\nVsake pravljice je enkrat \"\"<\/a>konec in po\u010dasi smo se pri\u010deli zavedati, da se izteka tudi tale na\u0161a tajska. Ste\u017eka smo se poslovili od morja in z avtobusom s pinki zavesicami krenili nazaj proti Bangkoku. Pot je bila dolga in precej naporna. Povrh vsega pa nas je nekatere dotolkla \u0161e klima v avtobusu. \u010ce bi imela mo\u017enost izbirati med avtobusom in \u00bbspalnikom ko to tamo pjeva\u00ab, bi brez pomi\u0161ljanja izbrala slednjega. No, nekako smo le prispeli in se zopet nastanili \u0161e za zadnjo no\u010d v na\u0161em \u00bbstarem\u00ab hotelu v Bangkoku. Sledili so \u0161e zadnji nakupi, masa\u017ee in ogledi. Nato pa pot na letali\u0161\u010de, poslavljanje od Gorazda in obljube, da si pi\u0161emo in da se obvezno \u0161e sre\u010damo. S cmokom v grlu smo se vkrcali na prvi avion in prvi\u010d mi ni bilo mar za to, da nas \u010dakajo dolge ure letenja in \u010dakanja\"\"<\/a> na letali\u0161\u010du, saj se na nek na\u010din\u00a0 potovanje \u0161e ni kon\u010dalo\u2026..
\nSedaj doma \u0161e vedno malo potegnem na \u0161\u0161 in povle\u010dem zadnji aaaa v zlogu. V\u010dasih, ko me kaj razkuri zarobantim: \u00bbKa te to je!\u00ab Ali pa se navdu\u0161ujem z: \u00bbMa ke leeepo!\u00ab Vse zaradi vas, dragi \u00bbTajci\u00ab. Sem se odlo\u010dila, da ne grem ve\u010d na nobeno organizirano potovanje, ker dvomim, da je mo\u017eno ponoviti kaj tak\u0161nega\u2026..no, vsaj dokler vas za silo ne prebolim!
\nTajska bo \"\"<\/a>zame vedno \u00bbdi\u0161ala\u00ab malce tudi po vas. Na za\u010detku smo bili videti tako zelo razli\u010dni, da smo na koncu morali ugotoviti da smo si podobni. In ta, vse povsod ustrezni tajski same, same – but different, bi za nas moral biti different \u2013 but so same, same!\u00a0 Zato, dragi moji, na osnovi na\u0161ih skupnih izku\u0161enj, dajmo\u00a0 ve\u010dkrat ljudem prilo\u017enost, da nas presenetijo v dobrem.
\nNaj vas spremlja obilica pozitivne energije \u0161e naprej na vseh va\u0161ih \u017eivljenjskih poteh!
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161eta: sopotnika\u00a0\u0160tefanec Bernarda in Drago (\u0161ejm \u0161ejm bat difrent) Dragi moji \u00bbTajci\u00ab, ker se je moj Velecenjeni (kot ga sama rada imenujem v svojih dnevni\u0161kih zapiskih) tako potrudil s fotografijami in film\u010dki, \u010dutim, da sem tudi sama dol\u017ena kaj malega dodati. V zahvalo, da ste mi pomagali do\u017eiveti in videti stvari, ki jih brez vas sicer ne bi. Tudi midva sva se ste\u017eka odlo\u010dila za potovanje v skupini, ker sva pa\u010d vedno navajena potovati v […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,221],"tags":[],"class_list":["post-6079","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-tajska"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t