{"id":6,"date":"2008-09-09T20:28:23","date_gmt":"2008-09-09T19:28:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=6"},"modified":"2008-09-09T20:28:23","modified_gmt":"2008-09-09T19:28:23","slug":"cili-sloni-in-caj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/cili-sloni-in-caj\/","title":{"rendered":"\u010cILI, SLONI IN \u010cAJ (\u0160ri Lanka)"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica\u00a0Du\u0161ka Praprotnik<\/strong><\/p>\n

Udobno se namestite, izklopite vse mo\u017ene vmesne motilce, ki vam ne dovolijo, da bi zaplavali v domi\u0161ljiji, in sledite tem vrsticam, ki vas bodo popeljale v moje podo\u017eivljanje oto\u0161ke dr\u017eavice, znane po \u010diliju, slonih in \u010daju. Velika je za pribli\u017eno tri Slovenije, prebivalcev pa ima 22 mio, uradna sta dva jezika, in ima izredno mlado prebivalstvo, saj je povpre\u010dna starost 30 let in je \u010detrtina prebivalstva mlaj\u0161ega od 14 let. \u0160e vedno ne veste katero de\u017eelo opisujem? \u0160e en podatek vam zaupam, in sicer ta, da je od njene ju\u017ene obale le 6.000 km morja in ni\u010d drugega, zato ne plavajte predale\u010d, ker lahko priplavate do Antarktike in tam sre\u010date pingvine, ki pa so \u017ee v drugi zgodbi. Ja, seveda, mislim na oto\u0161ko dr\u017eavo v indijskem oceanu \u2013 \u0160ri Lanko (v prevodu Blagoslovljena Lanka). De\u017eelo opic, \u010dilija, slonov in \u010drnega \u010daja, kjer se vse dogaja in \u017eivi ob \u010daju.<\/p>\n

\u010caj pijejo namesto kave, ravno tako cel dan, lahko z mlekom ali brez. Nam je bil bolj v\u0161e\u010d z mlekom in malo sladkorja, s katerim smo se pustili razvajati kot kak\u0161ni kolonialni Angle\u017ei, ki so imeli tam kolonijo vse do leta 1948 – kar 150 let. Pustili so vidne sledi v celotnem napredku de\u017eele tako v infrastrukturnem kot tudi v dru\u017ebenem pogledu.<\/p>\n

\"\"<\/a>

tuk-tuk<\/p><\/div>
\n

\"\"<\/a>

obiralke \u010daja<\/p><\/div><\/p>\n

Sicer pa se je \u0160ri Lanka \u00bbbojevala\u00ab s kolonijami \u017ee od leta 1505, ko so na otok prvi pri\u0161li Portugalci in pri\u010deli s trgovanjem. Niso kaj dosti pripomogli k samemu razvoju, zato so doma\u010dini prepustili kolonijo Nizozemcem, ki pa so v svet ponesli cimet ravno iz te de\u017eele. Tako je \u0161e danes \u0160ri Lanka domovina cimeta in ga letno proizvedejo 12.000 ton, kar je dve tretjini svetovnih zalog. Ravno tako je najve\u010dja proizvajalka \u010daja na svetu \u2013 300.000 ton letno. Skozi zgodovino so izva\u017eali tudi drago kamenje, katere de\u017eela premore \u0161e danes in njihovi dragi kamni kot so smaragdi, safirji in podobni so znani tudi pri nas. Marsikatera potnica si jih tam \u00bbprivo\u0161\u010di\u00ab, ker so \u00bbtapravi\u00ab. Jaz si le-teh nisem kupovala, saj dokler sama ne prepoznam razlike med steklom in dragim bru\u0161enim kamnom, ne grem v tak drag \u0161pas. Sicer so \u00bb\u0161opingi\u00ab tam zelo poceni in lahko si privo\u0161\u010di\u0161 zelo veliko razli\u010dnih izdelkov npr. drage kamne, svilo, \u010daj, za\u010dimbe, \u0161portne tekstilne izdelke znanih blagovnih znamk, saj jih veliko ravno tam izdelujejo, ter seveda suvernir\u010dke, mimo katerih ne more\u0161, pa \u010de si \u0161e tako zelo \u017eeli\u0161. Cene so nizke za na\u0161 standard, saj stane 1,5 l ustekleni\u010dene vode okoli 50 \u0161rilan\u0161kih rupij. Za en euro dobi\u0161 okoli 150 rupij. Imajo pa zanimivo razmerje med cenami, saj stane ena majica en eur, ravno tako en ro\u010dno poslikan suvenirski slon\u010dek ali pa en obrok hrane. Samo, da ne bo pomote, vse te cene so izven turisti\u010dnih krajev. Ko zaide\u0161 med turiste, je \u010disto druga zgodba, saj se marsikdo ne pogaja in pristane na prvotno ceno, ki pa je ponavadi zelo visoka. Mimogrede te lahko prinesejo okoli, \u010de se prej ne spogaja\u0161 ali pa vsaj povpra\u0161a\u0161 za ceno. Ta nasvet \u0161e posebej velja pri prevozih s tuk-tuki. To je taxi v obliki mopeda na treh kolesih s kabino. \u0160iba kot veter, trobi, potnik pa v zadnjem delu na klopci u\u017eiva v vo\u017enji, ki je zelo druga\u010dna od na\u0161e, saj promet poteka na levi strani ceste (angle\u0161ki sistem) in s precej vrivanja, vendar vse brez slabe volje in jeze. Za \u0160rilan\u010dane je zanimivo, da se ne jezijo in niso slabe volje (vsaj poka\u017eejo je ne). Vse prena\u0161ajo z nasmehom na ustih ob tem pa poka\u017eejo vse zobe, ki izgledajo ob \u010dokoladni barvi ko\u017ee, kot beli peperminti. Z lahkoto se naleze\u0161 nasmeha, saj se ti vsak nasmehne, ko te zagleda in tudi tebi nehote potegneta koti\u010dka ustnic navzgor. Tako ustvari\u0161 dobro voljo in bolj\u0161e po\u010dutje. Pa \u010deprav le za kratek \u010das.<\/p>\n

\"\"<\/a>

stupa<\/p><\/div>
\n

\"\"<\/a>

slon\u010dek – pozer<\/p><\/div><\/p>\n

Druga\u010de pa so po verskem prepri\u010danju budisti in tudi delujejo v tem smislu, kar ne more\u0161 narediti v tem \u017eivljenju, bo\u0161 pa v naslednjem. Zato se ne \u017eivcirajo in niso agresivni tako kot mi, ki moramo vse takoj postoriti, ne glede na vse. In mogo\u010de imajo zaradi tak\u0161nega na\u010dina \u017eivljenja in prepri\u010danja tudi tako slab gospodarski standard, saj zaslu\u017ei u\u010ditelj pribli\u017eno 35 eur mese\u010dne pla\u010de. Pla\u010de so izredno nizke, zato si ljudje pomagajo pre\u017eiveti tudi z dvema slu\u017ebama oz. v prostem \u010dasu vozijo tuk-tuk ali pa prodajajo suvenirje turistom. Nekje v Anuradhapuri smo sre\u010dali po\u0161tarja, ki je povedal, da ima za pribli\u017eno 2 – 3 ure dela na dan, potem pa je prost. Kup\u010dek po\u0161te je zanemarljiv in lahko si med delovnikom privo\u0161\u010di proste urice za prijatelje ali pa zase. O pla\u010di ga raje nismo spra\u0161evali, saj je verjetno sorazmerna delovniku. Enkrat vi\u0161jo pla\u010do imajo obiralke \u010daja. Na dan zaslu\u017eijo cca 400 rupij vendar imajo normo, saj morajo na dan nabrati 18 kg \u010daja. Po ve\u010dini so obiralci \u010daja Tamilci, ki izvirajo iz ju\u017ene Indije in se gibljejo bolj v vi\u0161avju.<\/p>\n

Mi smo pri\u010deli in kon\u010dali z gibanjem in spoznavanjem de\u017eele v Colombu, glavnem mestu, kamor smo prispeli po dolgem letu, nadaljevali vzdol\u017e obale na sever proti Anuradhapuri, kjer smo prvi\u010d na \u0160ri Lanki pri\u0161li v stik z budizmom in mogo\u010dnimi stupami ter templji. In kjer je zibelka oto\u0161kega budizma, najve\u010dja stupa na svetu le nekaj metrov ni\u017eja od Keopsove piramide v Egiptu, ter dokumentirano najstarej\u0161e sveto drevo \u2013 body drevo. V Polonaruwi nas je \u010dakala prijetna je\u017ea slonov, ter seveda slonji tu\u0161, ki je izgledal kot v risanki J. In pa seveda Sigiriya, ki je ne sme\u0161 izpustiti, \u010de si \u017eeli\u0161 ogledati de\u017eelo. Tu je visoko na pe\u010dini kraljevalo za kratek \u010das mogo\u010dno mesto, katerega je ustanovil \u010dlovek, ki je dal ubiti svojega o\u010deta \u2013 kralja. Zaradi strahu pred ljudstvom se je tako zatekel na pe\u010dino in vladal z nje. Do vrha vodi kar nekaj stopnic, a to je bila le uvajalna vaja in mala malica za vzpon, ki nas je \u0161e \u010dakal na Adamov vrh. V mestu Kandy ne more\u0161 mimo botani\u010dnega vrta, ki je prekrasen in ima edinstvene primerke rastlinja na svetu. Med drugim ima drevo z najve\u010djo kro\u0161njo na svetu in meri 2.300 m2 metrov (javanska figa \u2013 fikus benjamin). Tam ne sme\u0161 spustiti tudi templja, kjer \u0161e vedno hranijo Budin zob, katerega pa seveda ne more\u0161 videti, ker je skrbno zaklenjen v mnogih \u0161katlicah, po principu babu\u0161ke, torej ena v drugi. Varovanje je strogo zaradi preteklih napadov in pred vhodom v templje je potreben osebni pregled posebej \u017eensk in posebej mo\u0161kih. Zanimiva izku\u0161nja, ni kaj\u2026<\/p>\n

V Pinaweli pa je bil za mene osebno vi\u0161ek potovanja, saj smo prispeli v slonje zato\u010di\u0161\u010de \u2013 siroti\u0161nico. \u017de od nekdaj sem si \u017eelela priti v stik s slonom in ga za\u010dutiti med bo\u017eanjem pod prsti. Zanimivo je, da slon daje ob\u010dutek mogo\u010dnosti, nerodnosti, mo\u010di, grobosti, v resnici pa je zelo ne\u017ena in \u010dutna \u017eival. Posebej mi bo v spominu ostalo hranjenje par mesecev starega slon\u010dka, ki je bil \u0161e tako neve\u0161\u010d hranjenja, da si sam ni mogel vzeti banane. Morala sem mu jo olupiti in dati v usta, da jo je lahko pojedel. Rev\u010dek mali, prav vtisnil se mi je v spomin\u2026 Sicer pa je to zato\u010di\u0161\u010de, kjer imajo trenutno 85 slonov, kamor pripeljejo mladi\u010de, katere star\u0161e ubijejo doma\u010dini, ker jim delajo \u0161kodo po poljih, ali pa se ponesre\u010dijo, ko padejo v kak\u0161no jamo. En slon poje 200 – 300 kg hrane na dan in tam imajo redno oskrbo vklju\u010dno s kopanjem v lokalni reki. Torej pravi hotel za slone J. Imeli smo dvodnevni \u00bbpo\u010ditek\u00ab v naravnih hi\u0161kah po principu \u00bbgrizli Adams\u00ab v tropih. Predstavljajte si hi\u0161ko iz lesa, odprto z vseh strani, in pono\u010di, ko gre\u0161 \u0161e ves zlepljen na wc, uzre\u0161 ogromnega pajka nad splakovalnikom, nadposteljne mre\u017ee proti komarjem in \u0161umenje reke, v kateri je naslednji dan sledil rafting in ogled postopka pridobivanja lateksa.<\/p>\n

\"\"<\/a>

to sem pa jaz \ud83d\ude42<\/p><\/div>\n

Sledil je kraj\u0161i po\u010ditek pred popoldanskim vzponom na Adamov vrh, visokim kar 2.243 m. Do vrha vodi 5.200 stopnic in je romarska pot vseh \u0161tirih ver: budisti\u010dne, hindujske, kr\u0161\u010danske in muslimanske. Na tej poti ni razlik med verami in ljudmi. Vsi imamo en cilj in sicer priti na vrh. Na\u0161 vzpon je trajal tri ure in premagali smo kar 1.000 m vi\u0161inske razlike in to vse po stopnicah, ki so strme in neenakomerno visoke. Preden sem videla vrh sem bila prepri\u010dana, da bom zmogla, na pol poti pa se mi je to prepri\u010danje \u017ee za\u010delo oddaljevati. Vendar mi je uspelo in ponosna sem sama na sebe. Tak vzpon \u0161e nisem dala skozi in planinci pravijo, da je vzpon na na\u0161 Triglav mala malica v primerjavi s temi stopnicami. No kakorkoli, sedaj me ni strah iti na Triglav. Mogo\u010de bi moral Oskar organizirati \u0161e vzpon na Triglav po Oskarjevo. Zagotovo bi bilo zelo zanimivo in zabavno.<\/p>\n

Ja, danes mi je zabavno ob misli na vzpon, takrat mi ni bilo. Ob prihodu na cilj je bila prisotna ogromna sre\u010da in veselje ob spoznanju, da mi je uspelo nekaj, za kar nisem verjela, da mi bo in za kar sem morala vlo\u017eiti ogromno energije. Odpadel je ves dvom ter vsa utrujenost in premogla sem ogromno sre\u010de in adrenalina za \u0160E. A stopnic je zmanjkalo J. Po kraj\u0161em premoru je sledil \u0161e sestop, ki je trajal naslednje tri ure \u2013 v temi. Ja, ravno takrat je bil elektri\u010dni mrk in morali smo sestopiti z naglavnimi svetilkami, kar je bilo po svoje spet zabavno in teamsko.<\/p>\n

V Nuwara Eliyi smo si ogledali predelovalnico \u010daja, kjer so nas podrobno seznanili s postopki pridobivanja \u010daja, ter seveda shoping na lokalni tr\u017enici, kjer smo se opremili z anoraki, windstoperji in bundami vse originalnih znanih svetovnih znamk. Pa ne, da bi nas pri 33 stopinjah zeblo, samo tako sme\u0161no poceni je bilo, da bi bil kar greh, \u010de si \u010desa nebi kupili J. Naslednji dan je sledilo \u017eivopisno 3 urno potovanje z lokalnim vlakom v kraj Ella. \u017divopisno zato, ker je ta vlak po principu \u00bbko to tamo peva\u00ab. V celoti leseni vagoni, notri so klopce rahlo razpadajo\u010de, okna pusti pri miru, ker se ne dajo zapreti, in tudi \u010de ti rata, se ti bodo v naslednji minuti odprla nazaj. Vrata vagona se izmeni\u010dno odpirajo zaradi razpadajo\u010de klju\u010davnice, cvetka vagona pa je definitivno wc, katerega se ne da zapreti, prav tako zaradi razpadajo\u010dih vrat in iz katerega se \u0161iri neznosen smrad. Na\u0161im mo\u0161kim je uspelo popraviti vrata wc-ja in potovanje se je lahko nadaljevalo. A kljub temu smo sli\u0161ali iz sosednjega vagona petje in zabavo in o\u010ditno doma\u010dinov take cvetke ne zmotijo. No, \u010de po pravici povem, tudi nas niso, saj smo se bolj zamotili s fotografiranjem panorame in \u00bbob\u010dudovanjem\u00ab druga\u010dnosti udobja.<\/p>\n

\"\"<\/a>

razko\u0161je na vlaku<\/p><\/div>
\n

\"\"<\/a>

Adamov vrh<\/p><\/div><\/p>\n

V Yali smo obiskali narodni park in upali, da uzremo poleg vodnih bivolov, pavov, krokodilov in slonov tudi leoparda, vendar ga nismo. Pa vseeno izlet z jeepi ni bil zaman, saj smo lahko videli vse te \u017eivali v svojem naravnem okolju.<\/p>\n

Po\u010dasi se je na\u0161e potepanje kon\u010dalo \u0161e v kraju, kjer je najlep\u0161a pla\u017ea \u2013 Unawatuna. \u0160e danes se poznajo posledice pred tremi leti uni\u010dujo\u010dega cunamija, v katerem je umrlo na \u0160ri Lanki 30 – 40 tiso\u010d ljudi. Zelo hitro obnavljajo nepremi\u010dnine, a kljub temu vidi\u0161 podrte in zapu\u0161\u010dene hi\u0161e, prilo\u017enostna pokopali\u0161\u010da ter polomljena debla palm ob pla\u017ei. Kar malo neprijeten ob\u010dutek, \u010de ve\u0161, da je tam umrlo kar nekaj ljudi, ti pa sedaj le\u017ei\u0161 na pla\u017ei in spi\u0161 v hotelu, ki so ga pred kratkim \u0161ele obnovili, ne ve\u0161 pa kako hudo je bilo pred tem.<\/p>\n

Skozi celotno potovanje nas je spremljalo lepo vreme od son\u010dnega, vro\u010dega vremena na severnem delu, do hladnej\u0161ega v vi\u0161avju in spet do tipi\u010dno tropskega vremena na obali. A tudi tu se poznajo vremenske spremembe. Namesto su\u0161nega obdobja na jugu nas je pri\u010dakalo intervalno de\u017eevje (10 min de\u017eja, 10 min sonce).<\/p>\n

\"\"<\/a>

vztrajni ribi\u010di<\/p><\/div>\n

Po\u0161teno smo se najedli ri\u017ea s curriyem, kotu-ja in na jugu ob obali ribjih specialitet. Vso hrano je obvezno spremljal \u010dili \u2013 precej \u010dilija in pa brezalkoholno ingverjevo pivo, ter \u010daj z mlekom.<\/p>\n

\u0160ri Lanka me je presenetila, saj si je nisem tako predstavljala. Nisem vedela, da je to druga Indija z vsemi barvami, vonjavami in na\u010dinom \u017eivljenja. Je \u017eiva, a hkrati umirjena.<\/p>\n

Le bolj podrobno jo mora\u0161 spoznati in jo pogledati \u0161e z druge plati. Tako odkrije\u0161 marsikaj, kar se \u0161e lahko od nje nau\u010di\u0161. Tak\u0161na je ta Blagoslovljena Lanka \u2013 \u0160ri Lanka.<\/p>\n

\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Udobno se namestite, izklopite vse mo\u017ene vmesne motilce, ki vam ne dovolijo, da bi zaplavali v domi\u0161ljiji, in sledite tem vrsticam, ki vas bodo popeljale v moje podo\u017eivljanje oto\u0161ke dr\u017eavice, znane po \u010diliju, slonih in \u010daju. Velika je za pribli\u017eno tri Slovenije, prebivalcev pa ima 22 mio, uradna sta dva jezika, in ima izredno mlado prebivalstvo, saj je povpre\u010dna starost 30 let in je \u010detrtina prebivalstva mlaj\u0161ega od 14 let. \u0160e vedno ne veste katero de\u017eelo opisujem?
\nDu\u0161ka Praprotnik<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,3],"tags":[34,35,36,2],"class_list":["post-6","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-sri-lanka","tag-caj","tag-cili","tag-sloni","tag-sri-lanka"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t