{"id":5107,"date":"2010-10-27T08:29:47","date_gmt":"2010-10-27T07:29:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=5107"},"modified":"2010-10-27T08:29:47","modified_gmt":"2010-10-27T07:29:47","slug":"cutna-zgodba-madeira","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/cutna-zgodba-madeira\/","title":{"rendered":"\u010cutna zgodba – Madeira"},"content":{"rendered":"

Priletel sem pozno pono\u010di in kot se spodobi, me je \u017ee takoj opeharil voznik taksija. Kljub naporni poti sem sedel na balkon hotelske sobice, u\u017eival v miru no\u010di in bu\u010danju valov, ter u\u017eival ob misli, da sem \u0161e slab teden nazaj zrl v to isto morje v Capetownu ter u\u017eival njegovo zlitje z Indijskim oceanom na Rtu dobrega upanja\u2026 Po poteh portugalskih pomor\u0161\u010dakov, se mi porodi misel. Morda spomini iz katerega prej\u0161njih \u017eivljenj\u2026 Toliko glede uvoda.
\nZjutraj me preseneti \u010dudovit son\u010dni vzhod. Po mojem okusu, tam okoli 8h, saj tukaj sonce pozno vzhaja.\"\"<\/a> V\u0161e\u010d mi je klima, saj je lepo toplo, pa vendar ni prevro\u010de, tudi vlage ni v zraku. \u010cudovito za aktivne po\u010ditnice, pomislim. Premami me morje. \u0160e pred zajtrkom se vr\u017eem vanj. Uh, Atlantik, topel za Skandinavce, ve\u010d kot odli\u010den za po\u017eivitev, za bolj zmrzljive pa so tu naredili bazene\u2026
\nNapotim se v Funchal, glavno mesto otoka Madeira<\/a>, da nakupim potrebne stvari. Lepo je imeti dan za ukoreninjenje v novo zgodbo. Ni\u010d ne pri\u010dakujem, le odli\u010dno se po\u010dutim.
\nPromenadna ulica ob obali me ne navdu\u0161i. A le korak v notranjost me preprosto zasanja v portugalsko \u010dutnost in mehkobo. Pod globoko sen\u010dko mogo\u010dnih dreves je ulica ena sama kavarna na prostem.\"\"<\/a> Na granitnih kockah plo\u010dnikov so mizice in stoli, za katerimi sedijo doma\u010dini in u\u017eivajo v obilju \u010dasa. Urejeno je, a se tu nikomur ne mudi. Spokojno, portugalsko\u2026
\nNe morem se upreti sku\u0161njavi, sedem za eno izmed mizic, naro\u010dim kavico ter se prepustim vzdu\u0161ju. Gledam ljudi, mimoido\u010de in tiste, ki sedijo naokrog. Doma\u010dini in tujci se stapljamo v spontano \u017euborenje enega poto\u010dka. V zraku lebdi me\u0161anica govoric in jezikov, med katerimi zna\u010dilno izstopa so\u010dna portugal\u0161\u010dina. Zgolj opazovati in se prepustiti\u2026 razpoznavati drobne razlike in se uglasiti z ritmom de\u017eele\u2026 Pozabil sem, po kaj sem pri\u0161el.
\nPortugalski jezik mi je neverjetno prijeten. Iz na videz evropske de\u017eele ustvari eksotiko. \"\"<\/a>\u010ceprav ga skoraj ne razumem, bi ga kar poslu\u0161al in poslu\u0161al\u2026 \u017de na letali\u0161\u010du v Milanu in potem na letalu sem se mu prepustil. Pojo\u010d je, so\u010den in dinami\u010den, poln \u0161umnikov. Pri vodenju po Portugalski se ve\u010dkrat po\u0161alim, da ga znamo Slovenci odli\u010dno govoriti \u2013 obvladamo \u0161umnike in si\u010dnike, samo ne sme nas biti sram besed grozno zavijati. Fi\u017eol na primer, se tukaj imenuje fi\u017eau, vendar je treba pri tem “a” globoko spustiti, “u” pa visoko dvigniti. Tako nekako, kot bi volk tulil v polno luno. Preprosto, kajne?
\nDruga prijetnost pa so mi Portugalci \u2013 ve\u010dinoma nekoliko temnej\u0161ega pigmenta in temnolasi. Takoj za\u010duti\u0161 njihovo vibracijo, so\u00a0 po\u010dasnej\u0161ih in mehkej\u0161ih gibov, a kar jih najbolj dolo\u010da je njihova o\u010darljiva \u010dutnost. \u010ce to zlijemo z nekoliko “fadovske” oto\u017enosti in na drugi strani iskrivim obmorskim temperamentom, dobimo njihov karakter, identiteto. Dopustiti si za\u017eiveti Portugalca v sebi je za\u010dutiti delujo\u010d vulkan pod \u0161irnim oceanom.
\n* * *
\nFunchal mi je takoj v\u0161e\u010d. Kljub turizmu je ohranil doma\u010de vzdu\u0161je. \u0160iroke glavne ulice so polne zelenja, takoj za njimi pa vstopi\u0161 v labirint vijugavih ozkih uli\u010dic z majhnimi trgi, na katerih skoraj v vsaki sen\u010dki najde\u0161 \u017eivo kavarnico. V teh ozkih uli\u010dicah je \u0161e pridih starega, moderne buti\u010dne trgovinice so lepo ume\u0161\u010dene v stare zidove, diskretnost vlada v zraku\u2026 Ni\u010d se ne \u010duti, da je le nekaj \"\"<\/a>metrov na glavni promenadi gne\u010da in vrve\u017e\u2026 Ob\u010dutku brez\u010dasnosti dodaja tudi po\u010dasno gibanje vsega, kar se tam sploh giblje\u2026
\nFunchal se iz morja strmo dviga v hrib. Z vsakim metrom vi\u0161je je manj tujcev in ve\u010d doma\u010dinov. Kmalu \u00a0pridem v predele mesta, kjer komaj kdo \u0161e obvlada angle\u0161ko besedico. Tam so manj\u0161e restavracije in ni angle\u0161kih menijev, \u010dakalni \u010das za naro\u010deno hrano se ustrezno pove\u010da, \u017eivljenje te\u010de svoj usojeni tok\u2026 Se pa zato zvezdice v o\u010dkah doma\u010dinov toliko lep\u0161e svetijo. Kdor jih vidi, temu zvezdno nebo!
\n\u0160e nekaj me je pri tem mestu prijetno presenetilo \u2013 eksoti\u010dno rastlinje. \u010ceprav ni vlage in vro\u010dine, je \u017ee mestni park pravi botani\u010dni vrt subtropskih rastlin! \u010cisto pa me je podrl obisk lokalne tr\u017enice \u2013 veliko sveta sem \u017ee videl, tako bogate izbire eksoti\u010dnega sadja se pa ne spomnim! Nekaterih primerkov \u0161e nikoli nisem videl! Toliko slastnih okusov, da mi srce posko\u010di od veselja! Od pasjonk in mangov, do papaj in avokadov, od doma\u010dih banan do kaj vem \u010desa vse.
\nPresko\u010di iskrica! Poleg eksoti\u010dnega sadja se v mojem nahrbtniku znajde tudi mikser \"\"<\/a>iz sosednje trgovine. Lahkih nog (a s te\u017eo na ramenih) se odpravim v hotel, \u017evi\u017egajo\u010d tisto “\u017divljenje je lepo\u2026” ob misli na avokadov sok s \u010dokolado in vse mogo\u010de me\u0161anice, ki jih bom imel prilo\u017enost preizkusiti.
\nZdaj sedim na terasi moje sobice. Poslu\u0161am bu\u010danje valov in gledam v temno neskon\u010dnost ocena tja nekam proti Capetownu. Pi\u0161em tele vrstice in u\u017eivam v tropskih okusih. S to ve\u010derjo se danes poslavljam od vas.
\n\u017divljenje je lepo\u2026
\nOskar<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Priletel sem pozno pono\u010di in kot se spodobi, me je \u017ee takoj opeharil voznik taksija. Kljub naporni poti sem sedel na balkon hotelske sobice, u\u017eival v miru no\u010di in bu\u010danju valov, ter u\u017eival ob misli, da sem \u0161e slab teden nazaj zrl v to isto morje v Capetownu ter u\u017eival njegovo zlitje z Indijskim oceanom na Rtu dobrega upanja\u2026 Po poteh portugalskih pomor\u0161\u010dakov, se mi porodi misel. Morda spomini iz katerega prej\u0161njih \u017eivljenj\u2026 Toliko glede […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[8,106],"tags":[],"class_list":["post-5107","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-oskar-pise","category-portugalska"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t