{"id":4874,"date":"2010-09-29T12:33:06","date_gmt":"2010-09-29T11:33:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=4874"},"modified":"2010-09-29T12:33:06","modified_gmt":"2010-09-29T11:33:06","slug":"templji-riz-s-curryem-narava-in-marija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/templji-riz-s-curryem-narava-in-marija\/","title":{"rendered":"Templji, ri\u017e s curryem, narava in Marija!"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Sumudu\u00a0<\/strong><\/p>\n

Templji<\/h3>\n

O budisti\u010dna Lanka z vsemi lepimi templji. Sprehajamo se okrog velikanske dagobe. Vsak s svojim \u0161opkom vodnih lilij. Ali lotosovih cvetov. Oba zrasteta iz blatnega mo\u010dvirja in razpreta \u010dudovit, \u010dist cvet. Kot je govoril Buda, \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje je trpljenje, a vodi pot ven iz tega trpljenja \u2013 blata, v neskon\u010dnost brez samsare, v nirvano \u2013 cvet. Ko odtrga\u0161 cvet stran s stebla, ga pusti\u0161 na oltarju, se vsakokrat spomni\u0161 na to. Cvet ovene. \u010clove\u0161ko \u017eivljenje je minljivo.<\/p>\n

Budino sporo\u010dilo nam da misliti. Vedno je tukaj zakon karme. Na na\u0161em kombiju se domenimo, da bomo pazili na karmo. Se dr\u017eali dobrih dejanj. Niti komar ne sme kon\u010dati pod na\u0161o roko. Saj res, komarjev pik je poljub, pravijo budisti. Karma deluje in na\u0161i dnevi so polni sonca. Sonca, ki sveti na vse tiste \u010dudovite dagobe, ki se zlivajo z de\u017eelo in ustvarja \u0161e lep\u0161e son\u010dne zahode.<\/p>\n

Adamov vrh je\"\"<\/a> ponovno pot odpla\u010devanja slabe karme. Morda le planinski izziv ali na splo\u0161no soo\u010denje s samim sabo. Pot je tokrat bolj prazna. Stopnice so vedno bolj strme. Dobro, da so postanki, kjer lahko spije\u0161 \u010daj ali si privo\u0161\u010di\u0161 slano kuhano \u010di\u010deriko. Vedno je tukaj kdo, ki bi se rad pogovarjal. In je ponosen, ko vidi belca se vzpenjati na ta sveti vrh \u0161tirih religij. In na vrhu je tempelj. S svetim odtisom. Pa naj bo Budin, \u0160ivin ali Adamov. Pomembno je verjeti. In prehoditi to pot spoznanja.<\/p>\n

Dva dni po vzponu na Sri Pado, kot se originalno imenuje Adamov vrh, se za\u010dne \u00bbmuskelfiber\u00ab. Da ne pozabimo, kje smo bili. Da se spomnimo na osem\u010dleno pot. Srednjo pot. Je ta pot prava? Je ali ni, v vseh templjih nas nanjo spominjajo osem\u010dlena kolesa. Da ne pozabi\u0161…<\/p>\n

Po \u010dem si zapomni\u0161 budisti\u010dne templje na sveti Lanki? Po tem, da do njih vodijo stopnice. Da je \u010dez dan zeloo vro\u010de in pe\u010de, ko hodi\u0161 bos naokrog. Morda po tem, da nas pri pomembnih templjih, kot je recimo tempelj Budinega zoba, ve\u010dkrat pregledajo zaradi varnosti. Ampak na koncu si najbolj zapomni\u0161 mir in energijo. In prijazne nasmehe doma\u010dih romarjev, s katerimi si deli\u0161 pot in veselje ob dose\u017eenem cilju. Kaj je pomembnej\u0161e, pot ali cilj? Hm, \u010de ne bi bilo cilja, najbr\u017e niti na pot ne bi od\u0161li…\u00a0<\/strong><\/p>\n

Ri\u017e in curry<\/h3>\n

Vedno in povsod. Najbolj pikanten pa je prvi dan. Ko cel dan ne je\u0161 drugega kot banane in prigrizke. Si utrujen od dolgega leta in presene\u010den nad \u0161rilan\u0161kim podnebjem. Takrat potem zve\u010der pade prvi ri\u017e s curryem. Oh kako je pikanten. Poleg tega doma\u010dini jedo svojo hrano brez pribora. Uporabijo desno roko, vedno. Kajti leva je namenjena izklju\u010dno umivanju. Zato je v vsaki restavraciji vedno nekje v kotu majhen lijak namenjen umivanju rok. Ali pa dobi\u0161 na mizo ve\u010djo posodo z vodo.<\/p>\n

Ko se sprehajamo po tr\u017enici in se izgubljamo med stojnicami, me spra\u0161ujejo. \"\"<\/a>Kam s to zelenjavo, pa tisto. Odgovor je vedno isti. Zakuha se v curry. Kaj bi ri\u017e brez currya. In kaj bi curry brez \u010dilija. Ostalo so samo \u0161e malenkosti. Tudi tisti veliki kupi posu\u0161enih rib, romajo slej ko prej v lonec s curryem.<\/p>\n

Tisti prvi dan smo se ga navadili. In je ostal na\u0161. Vsak dan, vse do konca potovanja, smo vztrajali. Ri\u017e in curry. Za zajtrk pa se pocrkljali s toastom, maslom in marmelado. \u010ceprav bi lahko tudi za zajtrk jedlli curry. Sicer ne z ri\u017eem ampak z ri\u017eevimi rezanci.<\/p>\n

Dan na dan ri\u017e s curryem. \u017delja po nam znani hrani je prav tako rastla iz dneva v dan. Zato smo takrat, ko smo se vrnili z dolgega sprehoda po naravi, nekje nad 2000m nad morjem, vsi imeli v glavi podobo kro\u017enika polnega \u0161pagetov ali karkoli podobnega. Pot do tega ni bila tako lahka. Treba se je bilo peljati z vlakom, poiskati restavracijo in potem \u0161e \u010dakati eno majhno ve\u010dnost do polnih kro\u017enikov. Ampak Sammy se je izkazal. Riba s krompir\u010dkom in solato je bila odli\u010dna! Z Maho sva vztrajala pri ri\u017eu in curryu in bila prav tako navdu\u0161ena! Nagrada pa taka! Polnih \u017eelodcev smo se skupno odlo\u010dili, da od zdaj naprej jemo le \u0161e ri\u017e in curry, do konca.<\/p>\n

Ko je na\u0161a Kanthe praznovala rojstni dan, nas je v restavraciji za zajtrk pri\u010dakala polno oblo\u017eena miza doma\u010dih dobrot. Mmm za za\u010detek kiri bath (sprijet ri\u017e) z ribjim curryem in potem \u0161e doma\u010de sla\u0161\u010dice. Doma\u010dini z Maho na \u010delu so bili navdu\u0161eni. Prav tako mi. A na koncu so mi rekli, joj kako bi zdajle pasal tisti toast!<\/p>\n

Narava<\/h3>\n

Na \u0160ri Lanki ni ve\u010djih mest. Zato pa je veliko manj\u0161ih mest. Ta se prepletajo kar eno v drugo in tako dobi\u0161 ob\u010dutek, da je otok ena sama velika vas. Zato je v naravo treba zapeljat izven uhojenih in prometnih poti. Mi smo jih uspe\u0161no iskali, tiste bolj neobljudene ceste.<\/p>\n

In bili najbolj navdu\u0161eni, ko smo dosegli Konec sveta. Pe\u0161, po \u010dudoviti planoti Horton. Med neskon\u010dnimi poljanami, jeleni in rododendroni. Konec sveta je bil zavit v meglo. O kako lepo bi bilo, da se megla vsaj za hip razkadi, pomislim. \u017de naslednji trenutek se odpre pogled v dolino. \"\"<\/a>Oh ta na\u0161a dobra karma. Smo si jo pa res prislu\u017eili z vsemi tistimi stopnicami. Konec sveta je globoka dolina, ki se spusti skoraj 1000m navzdol. O ko bi imeli krila… Lepo pa je tudi sedeti tam in grizljati ostanke z lunch boxa, katerega smo dobili za s sabo. Kmalu smo sre\u010dali \u0161e Mali konec\u00a0 sveta z manj dramati\u010dnim spustom in se vrnili nazaj, navdu\u0161eni nad zeleno naravo in ti\u0161ino, v katero je zavita planota. Lep pobeg iz neskon\u010dnih \u0161rilan\u0161kih mestec.<\/p>\n

Tudi safari v nacionalnem parku je bil uspe\u0161en. Ve\u010dni izziv je tukaj iskanje leoparda. Zelo hitro smo ga na\u0161li in se do mile volje nagledali te mogo\u010dne velike ma\u010dke, ki se je prav spretno skrila med veje dreves. \u017divali je bilo veliko. Poti so bile pra\u0161ne. Pla\u017ea neskon\u010dno dolga in morje divje skrivnostno.<\/p>\n

Marija ali zabava na \u0160ri Lanki<\/h3>\n

Ve\u010d je bilo tistih najbolj zabavnih trenutkov. Ko so fantje peli samo za nas na vetrovni terasi v Kandyu. V d\u017eungli smo posku\u0161ali arak in dali doma\u010dinom za poskusit na\u0161o ognjeno vodo. Kdo mislite, da je te\u017eje pil? V Elli smo popili kak\u0161en koktejl preve\u010d in napletli cel kup zanimivih zgodb. Smejali smo se brez prestanka. A najbolj\u0161a zabava nas je \u010dakala.<\/p>\n

Na pla\u017ei, v Unawatuni. Tisti dan, ko smo praznovali. Takrat smo \u0161li plesat. Bosi, na pla\u017ei… V soju zvezd. Za \u0161ankom je sedelo mirno dekle. Ker je bila sama, jo na\u0161a Priyanka povabi na ples. Takrat se za\u010dne tisto pravo! Mariji se razsvetli obraz in z veseljem sprejme povabilo. Zave\u017ee krilo in nam pripravi \u010disto pravi pravcati \u0161ov. Nasmejana, vesela, brez predsodkov. Ve\u010der je nepozaben…<\/p>\n

Ko naslednji dan sedimo na kapu\u010dinu (ja, na \u0160ri Lanki se da dobit pravi pravcati odli\u010den kapu\u010dino), razmi\u0161ljamo. \u0160ri Lanka je super, ampak Marija, ta pa je…!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Sumudu\u00a0 Templji O budisti\u010dna Lanka z vsemi lepimi templji. Sprehajamo se okrog velikanske dagobe. Vsak s svojim \u0161opkom vodnih lilij. Ali lotosovih cvetov. Oba zrasteta iz blatnega mo\u010dvirja in razpreta \u010dudovit, \u010dist cvet. Kot je govoril Buda, \u010dlove\u0161ko \u017eivljenje je trpljenje, a vodi pot ven iz tega trpljenja \u2013 blata, v neskon\u010dnost brez samsare, v nirvano \u2013 cvet. Ko odtrga\u0161 cvet stran s stebla, ga pusti\u0161 na oltarju, se vsakokrat spomni\u0161 na to. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,3],"tags":[],"class_list":["post-4874","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-sri-lanka"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t