{"id":4634,"date":"2010-09-29T09:26:47","date_gmt":"2010-09-29T08:26:47","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=4634"},"modified":"2010-09-29T09:26:47","modified_gmt":"2010-09-29T08:26:47","slug":"katera-dezela-je-najtoplejsa","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/katera-dezela-je-najtoplejsa\/","title":{"rendered":"Katera de\u017eela je najtoplej\u0161a?"},"content":{"rendered":"

\u00a0
\n\u017de ve\u010d let sem vodnica pri Agenciji Oskar.\u00a0 Kadar sem na vodenju se med nami vodniki in potniki spletajo vezi s pogovori. Veliko je vpra\u0161anj, najbolj pogosto pa mi zastavite vi, potniki,…. No no, kar pogumno, pomislite, kaj bi me vi najprej vpra\u0161ali? Ne poznate me, ne veste ni\u010desar o meni…poznate pa moje ime, ker sem se predstavila. Na isti na\u010din spletajo vezi tudi prebivalci tujih de\u017eel z nami. Ampak ne z istim vpra\u0161anjem. V tuji de\u017eeli najprej zasli\u0161ite za hrbtom ali kjerkoli \u017ee klic: \u00bbHello\u00ab v isti sapi pa \u017ee dodajo vpra\u0161anje: \u00bbKako ti je ime?\u00ab in da slu\u010dajno ne bo pomote na koga je mislil, poka\u017ee to\u010dno nate s prstom. In ko prvi\u010d presene\u010deno izgovori\u0161 svoje ime, \u017ee sledi naslednje vpra\u0161anje: \u00bbOd kod prihaja\u0161?\u00ab No, naslednji \u00bbhello\u00ab ni ve\u010d presene\u010denje, postane nekaj, s \u010dimer lahko za\u010dnemo zanimiv pogovor.<\/a>
\nNe ne ne, \"\"<\/a>no\u010dem se izmotati z va\u0161im najbolj pogostim vpra\u0161anjem, ki je: \u00bbKatera pa je tvoja najljub\u0161a de\u017eela, kam najraje vodi\u0161 in kje je najlep\u0161e?\u00ab Ko sem prvi\u010d sli\u0161ala vpra\u0161anje, sem zajela sapo. \u00bbMmmmm\u00ab je bil odgovor, pa \u0161e en \u00bbmmmmmm\u00ab. Potrebno se je bilo odlo\u010diti. Vodim Tur\u010dijo, Sirijo,\u00a0 Libanon, Jordanijo, Izrael, Egipt, Madagaskar, Sulawezi, \u0160panijo. Ni po\u0161teno, da katerikoli od teh de\u017eel re\u010dem, da je najlep\u0161a, ker ima vsaka od njih svoje \u010dare. Ne, to ne pride v po\u0161tev. Vendar… je nekaj, kar v eni od teh de\u017eel izstopa in je prvinsko, prvobitno in nepokvarjeno. To so ljudje v Siriji. \u0160e tako nedotaknjeni od turizma (ne \u010disto povsod), \u0161e tako \u010disti, tako \u017eeljni stikov in pogovorov z nami, ki jim prina\u0161amo druga\u010dnost. Ta toplina, ki prihaja iz njihovih src in se dotika na\u0161ih, je skoraj oprijemljiva. Ja, zaradi ljudi je najtoplej\u0161a od vseh, zaradi njihovih src. In ta njihova neverjetna \u0161irina tolerance do nas, ki smo tako druga\u010dni od njih. Koliko zgodb se je tukaj spletlo.<\/a>
\nSpominjam se skupine potnikov\"\"<\/a>… Pred potovanjem so dobili od na\u0161e agencije obvestilo, kjer navadno pi\u0161e, da je de\u017eela muslimanska in saj veste, potrebno se je primerno oble\u010di. No, pri tej skupini je ta odstavek \u010dude\u017eno izginil, tri potnice pa so s seboj prinesle garderobo za tropske kraje, vklju\u010dno z mini hla\u010dkami in maj\u010dkami z mini naramnicami. Na vpra\u0161anje, \u010de morda le nimajo kakih dolgih hla\u010d s seboj je bil odgovor logi\u010den: \u00bbSeveda nimamo, saj ni ni\u010d pisalo.\u00ab Hmmm, kaj sedaj? \u00bbTakole se dogovorimo,\u00ab jim re\u010dem \u00bbdekleta, dokler boste v skupini, ste varna, ni\u010desar se vam ni potrebno bati, vendar, \u010de si boste zve\u010der \u017eelele svobode in samostojnega sprehajanja po mestih, se boste sprehajale na lastno odgovornost.\u00ab To je bilo eno najzanimivej\u0161ih potovanj v Sirijo. Toliko veselje so naredile, nam in lokalnim prebivalcem. Za nas je bil seveda najzanimivej\u0161i pogled na doma\u010dine, ki so jih opazovali. Vse se je me\u0161alo na njihovih obrazih, od za\u010dudenja, do osuplosti, nejevere. Nisem pa zasledila nobenega zgra\u017eanja, psovanja, zasmehovanja, \u0161\u010dipanja, vpitja. Sirija je \u0161e povsem tradicionalna de\u017eela in dekleta se \u0161e skozi dnevno sobo doma ne bi sprehodile v takih cunjicah, kaj \u0161ele skozi mesto. Na\u0161a dekleta pa so to storila in doma\u010dini so jih tolerirali. \u0160e sedaj imam pred o\u010dmi prizor, dva prijatelja na suku v Aleppu. Prvi je nas opazil \u017ee od dale\u010d, drugi pa ne in se je pogovarjal naprej. \u010cas se je za prvega ustavil, samo gledal je, o\u010di so mu postajale \u010dedalje ve\u010dje, nato pa je nenadoma za\u010del z eno roko tol\u010di prijatelja z vso mo\u010djo po hrbtu, z drugo roko pa je kazal na na\u0161o skupino. In zraven se je tako smejal, da so mu solze tekle po licih. In spomnim se beduinske mame, male zgubane \u017eenice s tetova\u017eo na obrazu in koncem obleke v ustih (na\u010din zakrivanja obraza zlasti pri starej\u0161ih, da ji vsa stvar ne uide), ko je samo stala sredi suka in gledala in gledala. Ni se mogla premakniti nikamor, nobene besede ni mogla iztisniti iz sebe. Totalen \u0161ok, nejevera. Ko smo zapu\u0161\u010dali Sirijo in \u0161li naprej v Jordanijo (tukaj je tak na\u010din obla\u010denja za turiste normalen) sem dekleta povpra\u0161ala, kako so se po\u010dutile in \u010de imajo kakr\u0161nokoli neprijetno izku\u0161njo. V en glas so odgovorila, da niso do\u017eivela niti najmanj\u0161e nesramnosti, da pa so se po\u010dutila naravnost bo\u017eansko, ker se v Ljubljani nih\u010de ne obrne za njimi, tukaj pa so bili vsi \u010disto nori. Zve\u010der pa so bila pridna in niso hodila brez \u00bbmame\u00ab (mene) naokoli.<\/a>
\nV Siriji \"\"<\/a>vsakdo najde svojo zgodbo in prijatelje. \u010ce jih ne najde potnik, te zgodbe in prijatelji potegnejo vase. Zgodbe so mo\u010dne in prijatelji te ne pozabijo. V Aleppu na suku moj \u00bbbrat\u00ab prodaja rute in ko me zagleda, \u017ee od dale\u010d dr\u017ei v roki slovenski napis: darilo za tvojo ta\u0161\u010do. Po obrazu se mu razleze nagajiv \u0161irok nasmeh in izpod kupa rut privle\u010de ogromno bodalo in ga polo\u017ei zraven… in seveda se vsi slikamo zraven in potem kupimo kako rutko za ta\u0161\u010do :).
\nV Hami poslu\u0161amo nurije, sedimo v lokalni \u010dajnici, kadimo vodno pipo in skrivaj pogledujemo doma\u010dine. Oni niso tako obzirni kot mi ter buljijo v nas. Spomnim se kako je\u00a0 bilo z neko skupino v Damasku. Zve\u010der smo \u0161li raziskovat kr\u0161\u010dansko \u010detrt (ja, v muslimanski de\u017eeli) in odkrili smo prekrasno hi\u0161ko. Ker sem mislila, da je kak penzion\u010dek (profesionalna deformacija), sem potnike pustila na plo\u010dniku, naro\u010dila, da me \u010dakajo in \u0161la pogledat notranjost. Izkazalo se je, da je hi\u0161ka privatna, gospod pa je bil tako prijazen, da mi je ponudil \u010daj. \u00bbNisem sama, imam skupino s seboj, bi pa z velikim veseljem spila en \u010daj\u010dek\u00ab. Po tihem sem upala, da bo povabil tudi njih na \u010daj in res se je tako zgodilo. Tako smo vsi skupaj sedeli na prekrasni verandi z ro\u017eami, srkali vro\u010d \u010daj, grizli kekse in se pogovarjali o vseh mogo\u010dih stvareh \u0161e pozno v no\u010d.<\/a>
\n\u010caj pri beduinih\"\"<\/a> (prebivalci pu\u0161\u010dave) je vsaki\u010d novo do\u017eivetje. \u010ceprav \u017eenske ne smejo povabiti tujcev na \u010daj, se je to enkrat zgodilo. In bile so tako o\u010darljive, prijetne in razigrane, da nismo mogli verjeti… do trenutka, ko so se mo\u0161ki vrnili domov. Tisti trenutek so utihnile in se kot mi\u0161ke stisnile v kot \u0161otora in samo opazovale. Mo\u0161ki so postali gostitelji in \u0161e vedno je bilo isto prijetno, le mi nismo mogli verjeti, kako hitro so zamenjali vloge. In vsaki\u010d se z vsako skupino spra\u0161ujemo, le kako jim uspe sredi pu\u0161\u010dave nositi tako brezhibna bela obla\u010dila in kje najdejo vse tiste znamke telefonov (ko nas slikajo), ki jih mi \u0161e v revijah nismo opazili, kaj \u0161ele v trgovinah.
\nVsaka skupina naredi svojo zgodbo. \u010ce nekaj pri\u010dakujemo na potovanju, ni zgodbe, je le pri\u010dakovanje. Je \u017eelja, kako bi lahko bilo in kaj bi moralo biti. Ne, zagotovo vam ne bo tako, kot sem napisala, ne boste do\u017eiveli teh istih zgodb. Nemogo\u010de. Verjamem pa, da se z mano vred\u00a0 vsi znamo igrati in lahko naredimo samo \u0161e bolj\u0161o zgodbo. Pojdite z nami in skupaj bomo napisali najbolj\u0161o zgodbo tega potovanja.\"\"<\/a>
\n\u010ce smo doma, ni zgodbe, \u010de ni zgodbe, se nimamo o \u010dem pogovarjati\u00a0 in \u010de ni skupine, ni potovanja. \u010ce ni potovanja, potem smo doma in \u010de smo doma, ni zgodbe in \u010de ni zgodbe, se nimamo o \u010dem pogovarjati in \u010de se ne prijavimo na potovanje, potem ni skupine in \u010de ni skupine, potem ni potovanja in \u010de ni potovanja smo doma in nimamo zgodbe……<\/strong>
\nBreda<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u00a0 \u017de ve\u010d let sem vodnica pri Agenciji Oskar.\u00a0 Kadar sem na vodenju se med nami vodniki in potniki spletajo vezi s pogovori. Veliko je vpra\u0161anj, najbolj pogosto pa mi zastavite vi, potniki,…. No no, kar pogumno, pomislite, kaj bi me vi najprej vpra\u0161ali? Ne poznate me, ne veste ni\u010desar o meni…poznate pa moje ime, ker sem se predstavila. Na isti na\u010din spletajo vezi tudi prebivalci tujih de\u017eel z nami. Ampak ne z istim vpra\u0161anjem. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,18],"tags":[],"class_list":["post-4634","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t