{"id":44849,"date":"2026-09-16T10:08:53","date_gmt":"2026-09-16T08:08:53","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=44849"},"modified":"2026-09-16T10:09:54","modified_gmt":"2026-09-16T08:09:54","slug":"med-prebivalci-otoka-taquile","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/med-prebivalci-otoka-taquile\/","title":{"rendered":"Med prebivalci otoka Taquile"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Renata Drolc<\/em><\/p>\n\n\n\n

Peru in Bolivija >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n\n\n\n

Za devetimi gorami, za devetimi vodami le\u017eijo Andi, najve\u010dja gorska veriga Ju\u017ene Amerike, sredi njih pa s 3812 metri nadmorske vi\u0161ine najvi\u0161je le\u017ee\u010de plovno jezero na svetu, Titikaka<\/strong>. Na eni strani jezera je Perujska obala, na drugi \u017ee Bolivija, sredi njega pa okrog \u0161tirideset ve\u010djih in manj\u0161ih otokov. Prebivalci, ki \u017eivijo ob jezeru, so pisan mozaik razli\u010dnih ljudstev, med njimi pa je eno tako zelo posebno, da je njihove tradicije UNESCO umestil na seznam nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

Po poltretji uri mirne vo\u017enje smo s sopotniki pripluli do obale otoka Taquile. Od tam nas je pot vodila navzgor v vas, kjer nas je pozdravil starej\u0161i mo\u017e z nenavadno volneno kapo temnih barv, ki bi mu jo zavidal vsak pal\u010dek. Izkazalo se je, da je to eden od treh va\u0161kih voditeljev.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Peru – otok Taquile – pletenje<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Doma\u010din plete<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Prebivalci otoka, ki jih je skupaj \u0161e okrog 2000, vsako leto med poro\u010denimi mo\u0161kimi izvolijo tri voditelje, ki nastopijo \u010dastno in nepla\u010dano slu\u017ebo. Njihova naloga je zelo jasna. Vsak dan med 6. in 16. uro obi\u0161\u010dejo vse \u010dlane skupnosti, da preverijo, \u010de je z njimi vse v redu. \u010ce nekdo od njih zboli, tisti dan vodja opravi vse njegovo delo v hi\u0161i in izven nje, oziroma izbere \u010dlane skupnosti, ki to opravljajo, dokler si ta ne opomore. Vodi tudi verske procesije, razporeja skupno delo v skupnosti, pobira vstopnino na otok in varuje doma\u010dine pred pretiranim vplivom turistov. Vodja je uradni razsodnik med spori, saj na otoku ni policije in sodi\u0161\u010d. A zakoni so sila preprosti, poznali so jih \u017ee Inki: ne kradi, ne la\u017ei, ne bodi len!<\/strong> \u010ce jih kdo prekr\u0161i si nakoplje najmanj sramoto, lahko pa ga iz otoka tudi iz\u017eenejo. \u010ce vodja svoje delo opravlja dobro, lahko naslednje leto znova kandidira, sicer pa tudi njega \u010daka sramota.<\/p>\n\n\n\n

Komaj smo lovili sapo (zaradi vi\u0161ine je vsak korak cel podvig), ko smo prispeli do na\u0161ih gostiteljev. Na na\u0161e za\u010dudenje so vsi mo\u0161ki nosili pal\u010dkaste kape z zapletenimi vzorci, ki so jih na konici krasili ve\u010dji in manj\u0161i \u017eivopisni cofki. Okoli vratu pa so imeli napeljane niti, ki so se kon\u010dale s parom pletilk, tankimi kot \u0161ivanka. Kar med tem, ko so nas sprejeli, so urno pletli vsak svojo kapico.<\/p>\n\n\n\n

Ja, pletenje na otoku Taquile je izklju\u010dno mo\u0161ko opravilo!<\/strong> Ko so de\u010dki stari kak\u0161nih sedem let, se za\u010dnejo u\u010diti te ve\u0161\u010dine. Prvi izziv je splesti kapo z belim vrhom, ki jo potem nosijo, dokler so samski. \u0160ele ko mo\u0161ki postane pravi mojster v pletenju, pa se lahko poro\u010di. A le v primeru, da izdela kapo, ki je tako gosto in popolno spletena, da zdr\u017ei vodo, ne da bi spustila eno samo kapljico. Na poro\u010dni dan \u017eenin odlo\u017ei rde\u010de-belo kapo in si nadane rde\u010do kapo poro\u010denega mo\u0161kega. Nadane pa si tudi poseben ceremonialni pas, ki ga je na tradicionalnih statvah stkala njegova nevesta, tako da je vanj vtkala kar svoje lase. Nenavadno, kajne?<\/p>\n\n\n\n

Gostoljubni doma\u010dini so nam pripravili preprosto, a zares okusno kosilo iz lokalnih sestavin, nato pa smo se namenili raziskati otok. Po strmi tlakovani stezici nas je pot vodila med preprostimi, iz su\u0161enega blata grajenimi hi\u0161ami, med katerimi nobena ni izstopala kot bolj bogata, pa mimo polj, kjer so se prosto pasle ovce, alpake in koko\u0161i, a ni delovalo, da pripadajo posameznim hi\u0161am.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Doma\u010dinka pri delu<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Otok Taquile<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Na otoku Taquile gre namre\u010d za enega najbolje ohranjenih primerov tradicionalne andske dru\u017ebene ureditve, ki temelji na na\u010delih vzajemnosti in kolektivizma. Prebivalci ne poznajo zasebne lastnine, vsa zemlja je v skupni lasti.<\/strong> Dru\u017eine imajo pravico do uporabe dolo\u010denih parcel za bivanje in kmetovanje, a le dokler jih potrebujejo. \u010ce neka dru\u017eina na primer hi\u0161o zapusti za dalj\u0161e obdobje, se vanjo lahko naseli kdorkoli iz skupnosti. Ne pa tudi tujec, saj si do zemlje upravi\u010den le kot doma\u010din, rojen na otoku.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e ve\u010d. Posameznik se ne more sam odlo\u010dati, kaj bo gojil na svojem polju; o tem odlo\u010da celotna skupnost. S kolobarjenjem po celem otoku namre\u010d ohranjajo rodovitnost tal. Pridelek pa se deli enakomerno, kakor tudi dobi\u010dek od turisti\u010dnih nastanitev in vstopnin. Gradnja hi\u0161, popravilo poti ali obiranje pridelkov so kolektivna opravila, kjer sosedje pomagajo brez pla\u010dila v denarju.<\/strong> \u017divljenje na otoku namre\u010d temelji na konceptu vzajemnosti ayni (\u00bbdanes tebi, jutri meni\u00ab).<\/p>\n\n\n\n

Dan je pri\u0161el h koncu in sonce je za\u0161lo na jezeru Titikaka. Pove\u010derjali smo skupaj z doma\u010dini in ko smo jih opazovali, kako klepetajo drug z drugim, smo v njihovih pogledih opazili nekaj, kar v sodobnem svetu vse preve\u010dkrat pogre\u0161amo. Med njimi ni bilo napetosti, prera\u010dunljivosti ali naglice, temve\u010d le pristna toplina, nalezljiv smeh in tisti iskreni \u017ear v o\u010deh<\/strong>, ki ga prina\u0161a zavedanje, da v \u017eivljenju nisi nikoli sam. Zavedli smo se, da smo za kratek \u010das pokukali v povsem druga\u010den svet. V svet, kjer \u010das ne te\u010de po ritmu sodobnega pohlepa. Taquile ni le slikovita turisti\u010dna to\u010dka s pisanimi kapami. Je \u017eiv dokaz, da skupnost lahko obstane in cveti le takrat, ko \u00bbmi\u00ab postane pomembnej\u0161i od \u00bbjaz\u00ab. Sredi mrzlega andskega vetra nam je ta majhni ko\u0161\u010dek kopnega dal neprecenljivo lekcijo o tem, kaj pomeni biti resni\u010dno povezan \u2013 z naravo, tradicijo in drug z drugim.<\/p>\n\n\n\n

Vsa potovanja v Ju\u017eno Ameriko >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Renata Drolc Peru in Bolivija >> Za devetimi gorami, za devetimi vodami le\u017eijo Andi, najve\u010dja gorska veriga Ju\u017ene Amerike, sredi njih pa s 3812 metri nadmorske vi\u0161ine najvi\u0161je le\u017ee\u010de plovno jezero na svetu, Titikaka. Na eni strani jezera je Perujska obala, na drugi \u017ee Bolivija, sredi njega pa okrog \u0161tirideset ve\u010djih in manj\u0161ih otokov. Prebivalci, ki \u017eivijo ob jezeru, so pisan mozaik razli\u010dnih ljudstev, med njimi pa je eno tako zelo posebno, da je […]<\/p>\n","protected":false},"author":23,"featured_media":44912,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[285,12,18],"tags":[],"class_list":["post-44849","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-bolivija","category-peru","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t