{"id":44605,"date":"2026-08-27T10:29:55","date_gmt":"2026-08-27T08:29:55","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=44605"},"modified":"2026-08-27T10:36:17","modified_gmt":"2026-08-27T08:36:17","slug":"indonezija-med-bogovi-vulkani-in-turkiznim-morjem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/indonezija-med-bogovi-vulkani-in-turkiznim-morjem\/","title":{"rendered":"Indonezija \u2013 med bogovi, vulkani in turkiznim morjem"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: sopotnik Ale\u0161 Koro\u0161ec<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Indonezijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n

Nekam odpotuje\u0161 zaradi znamenitosti. Drugam zato, ker si \u017eeli\u0161 za nekaj dni pozabiti, kako je videti tvoj vsakdan.<\/strong> Indonezija je bila zame bolj to drugo. Moram priznati, popotnica ni bila najbolj spodbudna. Pred odhodom sem sli\u0161al \u017ee skoraj vse: prevelika gne\u010da, smeti na vsakem koraku, potresi, nevarne \u017eivali in \u0161e marsikaj. Pri tiso\u010d in enem mnenju \u010dlovek nikoli ne ve, koliko je v njih resnice in koliko samo nevo\u0161\u010dljivosti.<\/p>\n\n\n\n

Ostali sta mi dve stvari, ki sta zveneli dovolj obetavno \u2013 morje in dejstvo, da je Indonezija de\u017eela, kjer sklepanje poslov o\u010ditno ni nikakr\u0161en tabu. Pa ne samo z doma\u010dini, na ulicah, tr\u017enicah in urbanih obmo\u010djih. Vodnik je prvi prebil led in presekal tisto rahlo naelektreno ti\u0161ino, v kateri je vsak \u017ee razmi\u0161ljal, kaj vse ga \u010daka. Ali pa s(m)o bili vsi z glavo \u0161e vedno doma v Sloveniji. Kakorkoli, ni dolgo trajalo, ko smo nekateri \u017ee na\u0161li skupni jezik in razloge za pogovor. Ob predvideni uri smo s Turkish Airlines poleteli proti mestu za\u010dimb in blaga, Istanbulu. Za ve\u010dino le vmesna postaja, zame pa \u017ee skoraj doma\u010d teren. \u010cetrti obisk Istanbula in, kot ka\u017ee, tudi ne zadnji. Nekatere kraje pa\u010d \u010dlovek vzljubi, \u0161e preden si prizna, da se bo tja vra\u010dal. Zlahka te osvoji in zasvoji s svojimi \u010dari. Po enem najve\u010djih letali\u0161\u010d na svetu tokrat ni bilo treba te\u010di do pravega terminala. \u010cas je bil na\u0161 zaveznik pri vkrcanju na naslednji let proti drugemu koncu sveta, proti Indoneziji in njenemu glavnemu mestu, Jakarti.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem se z letalom (komaj) drugi\u010d v \u017eivljenju odlepil od evropske celine, nisem vedel niti razmi\u0161ljal o tem<\/strong> \u2013 \u010de sem povsem iskren, kaj pri\u010dakovati v de\u017eeli, \u0161est \u010dasovnih pasov oddaljeni od nas. Spanca med potjo je bilo le za vzorec, pa \u0161e tisto je prej spominjalo na bla\u017eji dreme\u017e. Pod nami se je na zaslonu zemljevida po\u010dasi pomikala Indija. Nekje tam blizu je bil Nepal. Majhen na zemljevidu, a precej bolj zanimiv kot vse ostalo dogajanje v letalu \u2026 kot da ga je v resnici kaj bilo. S prstom sem drsel po zaslonu, iskal Himalajo in skozi okno oprezal za prvimi obrisi najve\u010djega gorstva na planetu. \u0160e sedaj nisem prepri\u010dan, ali sem dejansko videl gore ali samo oblake zelo prepri\u010dljivih oblik. \u017delel bi si postanka kar na severu Indije. A cilj je bil tokrat drugje \u2013 Indonezija. Ko\u0161\u010dek sveta, razpotegnjen kak\u0161nih 5000 kilometrov \u010dez Indijski ocean.<\/p>\n\n\n\n

Jakarta<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Po slabih dvanajstih urah pristanemo v Jakarti. Prvi vtis?<\/strong> Letali\u0161\u010de, kakr\u0161nega ne pri\u010dakuje\u0161. Namesto betona nas pri\u010dakajo zelenje, ro\u017ee in palme. Pod letali\u0161\u010dem poteka tudi ve\u010dpasovna cesta, verjetno ena od \u0161tevilnih vpadnic. Na ogromnih zaslonih v terminalu se vrtijo posnetki \u017eivali. Malo nenavadno za letali\u0161\u010de, a hkrati prijetna dobrodo\u0161lica v de\u017eelo. Mesto Jakarta z neverjetnimi 42 milijoni prebivalcev mi ni imelo \u010dasa prirasti k srcu. Ve\u010derni prevoz z letali\u0161\u010da proti hotelu in jutranji v obratni smeri nista ponudila mo\u017enosti za raziskovanje. Kljub temu sem v teh nekaj urah hitro opazil nekaj, kar se je pozneje ponavljalo ves \u010das potovanja: nasmehe, prijaznost in pripravljenost pomagati.<\/p>\n\n\n\n

Hitrost pa je \u017ee druga zgodba. Postre\u017eba je pogosto precej bolj umirjena, kot smo je vajeni doma. \u0160e dobro, da vlada dopustni\u0161ko vzdu\u0161je in se nih\u010de ne zmeni preve\u010d za tak\u0161no malenkost.<\/strong> \u010clovek mora vzeti v zakup tudi dejstvo, da so cene tukaj bolj prijazne kot marsikje drugje. Ti pa zato na vsakem koraku nekaj ponujajo, kar v kon\u010dni fazi nanese kar nekaj zelencev \u2013 \u010de se jim le pusti\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Po navodilih in priporo\u010dilih sem se dr\u017eal napitka brez ledu, ki bi lahko povzro\u010dil pogoste odhode na strani\u0161\u010dno \u0161koljko. Do tega na celotnem potovanju k sre\u010di ni pri\u0161lo.<\/p>\n\n\n\n

Jakarto sem lahko \u0161e zadnji\u010d ob\u010dudoval z vi\u0161ine. Mesto je, enostavno povedano, GROMOZANSKO! Za ob\u010dutek: tudi z vi\u0161ine, primerljive z vrhom Triglava, se konca mesta skoraj ne vidi. Samo hi\u0161e, hi\u0161e in \u0161e enkrat hi\u0161e. Ob\u010dudoval sem \u017ee nekatera velika mesta, a Jakarta je liga zase. Prevladujejo majhne hi\u0161e, stisnjene druga ob drugo, med njimi pa tu in tam iz zemlje po\u017eene skupina stolpnic. Ve\u010d nam prestolnica Indonezije ni \u00bbponudila\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj \u010dasa \u0161e vztrajajo \u010dedalje manj \u0161tevilne vasice, preden se odkrije povsem druga\u010dna, dokaj enoli\u010dna pokrajina, pre\u017eeta s \u0161tevilnimi vulkani. Z letala se razlo\u010dno vidi, da nekateri izmed njih dose\u017eejo kar zavidljivo vi\u0161ino. Ob vzno\u017ejih so posejane manj\u0161e strnjene vasice, nekje za obzorjem pa prostrane ravnice kopnega po\u010dasi, a vztrajno zastirajo pogled na morje.<\/p>\n\n\n\n

Bali<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Po kak\u0161ni uri in pol letalo pristane na obalo Balija. Steza manj\u0161ega letali\u0161\u010da je tako blizu morju, da obeta pristanek kar na njegovi gladini. Po izstopu iz letala je takoj\u0161en ob\u010dutek visoke vla\u017enosti, ki skupaj z visoko temperaturo poskrbi, da senca in klima nenadoma postaneta najbolj za\u017eeleni dobrini. Morda \u0161e bolj kot v domovini.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
I love Bali<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Kaj re\u010di o Baliju? Zagotovo upravi\u010di sloves glede pestrosti.<\/strong> \u017de notranjost letali\u0161\u010da je vse prej kot betonska d\u017eungla. Pravi mali gozd se znajde med terminali, ne da bi koga kaj dosti motil. Pred zgradbo se nahajajo pravi mini templji, skoraj samov\u0161e\u010dno pa se dvigujejo barviti napisi \u2013 \u00bbWelcome to Bali, the last paradise in the world\u00ab. Otok tiso\u010derih templjev in kipov. Na oddaljenem hribu se bohoti verjetno najbolj mogo\u010den med njimi, podoben tistemu v Riu de Janeiru. Do kraja Kuta pot postane kar popotovanje. Ceste so v presenetljivo dobrem stanju in \u0161iroke, le v samem sredi\u0161\u010du mesta je slika druga\u010dna. Prostor za avtobus je luksuz, ki se pogosto meri v centimetrih. Gne\u010da je velika, kljub temu pa gre v resnici za zelo dobro organiziran kaos. Me\u0161anica vseh mo\u017enih prevoznih sredstev se po mestnih ulicah premika strnjeno, po\u010dasi in predvsem z veliko mero strpnosti.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"A
Tradicionalna balijska hinduisti\u010dna daritev, znana kot canang sari, ki po\u010diva na ograji, v ozadju pa je znameniti tempelj Tanah Lot na Baliju<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Lokalna vodnica med izobra\u017eevalnim ogledom tradicionalnega nasada na Baliju predstavlja ekolo\u0161ko pridelana kavna zrna in za\u010dimbe<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Hupanje v prometu \u2013 v nasprotju z na\u0161o de\u017eelo \u2013 pomeni le opomnik: \u00bbHej, samo da ve\u0161, tukaj sem.\u00ab Presenetljivo malo je obtol\u010denih vozil, kar se zagotovo lahko pripi\u0161e tudi vozni\u0161kim sposobnostim. Zanimivo, \u010de pomislim, da izpit lahko opravi vsakdo, ki je pripravljen pla\u010dati dolo\u010den znesek \u2013 kak\u0161en je ta, mi je u\u0161lo iz glave.<\/p>\n\n\n\n

Vra\u010dam se h Kuti. Kraj je vse prej kot primeren za lahkoten ve\u010derni sprehod po ulicah ali pla\u017ei \u2013 seveda za nekoga, ki si to \u017eeli. Na vsakem koraku: \u00bbSir, you need a ride? Boss, would you like a ride?\u00ab \u0160e celo ponudbo sem dobil za punco, ki po vsej verjetnosti ni bila doma\u010dinka. Kuta o\u010ditno res ponuja vse.<\/p>\n\n\n\n

Surferji ponujajo svoje storitve kot na tr\u017enici, le da so pri tem nekoliko manj vsiljivi od svojih kolegov na skuterjih. Ve\u010derni sprehod po rajski pe\u0161\u010deni pla\u017ei pa vseeno razkrije pravi utrip Balija v ne\u0161tetih lokalih, med katerimi so nekateri prav domiselni in unikatni. Pribli\u017eno 8 km pla\u017ee poskrbi, da tudi bolj izbir\u010dni ostanejo brez izgovorov. Iz posameznih restavracij se vije vonj po mesnih jedeh in razli\u010dnih za\u010dimbah. Nekaj ulic stran od obale je podobno, le da je tam luksuz precej bolj izrazit. Pred hoteli se bohotijo presti\u017ene znamke jeklenih konji\u010dkov, ne manjka pa niti eksoti\u010dnih spremljevalk razli\u010dnih narodnosti in polti. Kraj je poln dogajanja in se umiri \u0161ele nekje po eni uri zjutraj.<\/p>\n\n\n\n

Na jutranjem izletu se Bali za\u010dne kazati v druga\u010dni lu\u010di. Ko sli\u0161i\u0161 to besedo, pomisli\u0161 na palme, pla\u017ee, templje in son\u010dne zahode.<\/strong> Toda za turisti\u010dno razglednico se skriva otok tradicije, duhovnosti in \u2013 predvsem \u2013 bogov. Tukaj se hinduizem, budizem in doma\u010da verovanja prepletajo na na\u010din, ki ga je \u0161e Evropejcu te\u017eko povsem razumeti.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Kip Kumbakarne Karebuta v kompleksu templja Uluwatu na Baliju<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Kljub muslimanski prevladi v Indoneziji je ve\u010d kot 86 % prebivalcev na Baliju hindujske vere.<\/strong> Doma\u010din Wajan, lokalni vodnik, nam pripoveduje o tem, da verjamejo v ravnovesje med dobrimi in slabimi silami, ki mo\u010dno vplivajo na vsakdanje \u017eivljenje. Glavno sporo\u010dilo, ki nam ga je polo\u017eil na srce. Super mo\u017eakar, ni kaj! Ves \u010das dru\u017eenja je bil oble\u010den v njihovo tradicionalno opravo, ki smo jo med sprehodi po templjih preizkusili tudi sami. Ne sicer povsem prostovoljno. Tako se spodobi.<\/p>\n\n\n\n

Wajan je poleg spodnjega dela oprave na glavi nosil udeng, tradicionalno balijsko mo\u0161ko pokrivalo. Na prvi pogled nekaj med ruto in precej domiselno oblikovanim kosom blaga, ovitim okoli glave. Na vrhu pa \u0161e majhen \u00bbrepek\u00ab. Tudi ta ni tam zaradi mode. Wajan nam je razlo\u017eil, da ovito blago predstavlja umirjanje misli, pokon\u010dni del na vrhu pa njihovo usmerjenost k bogu. Med obiskom templjev nam je podrobno razlo\u017eil zgodbe in pomen, pogosto z mo\u010dnim duhovnim in spiritualnim pridihom.<\/p>\n\n\n\n

Obisk tradicionalne lokalne hi\u0161e je v ospredje postavil simpati\u010dno dru\u017eino, ki tam prebiva \u017ee ve\u010d rodov. Na \u0161iroko odpirajo vrata nam, pri\u0161lekom, in nam dovolijo vpogled v njihova skromna, a hkrati z radostjo pre\u017eeta \u017eivljenja. Prav ni\u010d jim ni hudega.<\/p>\n\n\n\n

Hi\u0161a, podobno kot druge, ima svoje dru\u017einsko sveti\u0161\u010de.<\/strong> Vsak dan vanj polo\u017eijo majhne daritve. Komu? Bogovom, seveda. Pa to \u0161e ni vse. Bogovi imajo svoja sveti\u0161\u010da znotraj dru\u017einskega posestva. Potem pride zanimivost, ki me je kar malo presenetila. Pri gradnji ne uporabljajo standardiziranega ob\u010dutka za metre in centimetre. Ena od tradicionalnih mer je povezana kar z gospodarjevo roko \u2013 od komolca do konca prstov. Prav zato je vsaka gradnja unikatna in edinstvena, \u010deprav morda ne na prvi pogled.<\/p>\n\n\n\n

Kar se mi je pri hi\u0161ah zdelo zanimivo \u2013 vsaj po Wajanovih besedah \u2013 je, da imajo posamezni \u010dlani dru\u017eine svoj prostor. Mladi, star\u0161i in stari star\u0161i ne \u017eivijo vsak v svojem svetu, ampak znotraj istega dru\u017einskega kompleksa. Celo vrata povedo nekaj o odnosu do starej\u0161ih. Vhod v prostor, kjer stanujejo stari star\u0161i, je ni\u017eji, zato se je treba bolj skloniti. Pri Balijcih je to znak spo\u0161tovanja do starej\u0161ih.<\/p>\n\n\n\n

In potem pride na vrsto \u0161e Ulu Watu.<\/strong> Tempelj stoji visoko nad morjem, na robu pe\u010din, kjer se kopno skoraj dramati\u010dno kon\u010da v prepadnih stenah. Pred nami se odpre Indijski ocean. Po svetih tleh templja in dvori\u0161\u010dih se prosto giblje na stotine opic. Nekatere med njimi so o\u010ditno vajene poziranja pred objektivi. \u0160e bolj zverzirane pa v \u2026 krajah. Ena od njih je to tudi dokazala. V trenutku je na\u0161emu vodi\u010du z glave snela o\u010dala. Njena pogajalska taktika je bila hrana, ki ji, roko na srce, tukaj ne manjka. Turistov je ve\u010d kot dovolj, marsikdo pa jim nameni kak\u0161en prigrizek \u2013 \u010de si ga ne vzamejo \u017ee kar same.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Zaveti\u0161\u010de slonov<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Stik s pticami<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Dan se je kon\u010dal precej druga\u010de, kot se je za\u010del \u2013 s plesom.<\/strong> Ne katerim koli plesom, ampak tradicionalnim balijskim kecakom. Kako bi ga opisal? Te\u017eko, ker se ne more primerjati z ni\u010dimer do sedaj videnim. Morda bi ga lahko primerjal s plesom dervi\u0161ev v Kapadokiji. A v resnici ne. Kecak je nekaj povsem svojega in svojevrstnega. Vsak ples ima svoje zna\u010dilnosti. Ko se je kecak pred nabito polnim zunanjim gledali\u0161\u010dem za\u010del, se je vzdu\u0161je spremenilo. Glasovi, ritmi\u010dno ponavljanje, gibi plesalcev in zgodba, ki jo je bilo mogo\u010de bolj za\u010dutiti kot razumeti, so ustvarili nekaj povsem edinstvenega. Kecak izvaja zbor kak\u0161nih petdesetih mo\u0161kih, ki sedijo v krogu in brez glasbil ponavljajo ritmi\u010dne vzklike \u00bb\u010dak-\u010dak-\u010dak\u00ab, spremljava pa gre nekako v slogu \u00bbgrrrllja-grrrllja\u00ab in \u00bbe-e-e\u00ab. Ja, vem, da mogo\u010de spominja na marsikaj drugega.<\/p>\n\n\n\n

Zgodba uprizarja prizore iz starodavnega indijskega epa Ramajana, v katerem nastopajo \u0161e plesalke, kralj \u2013 ali mogo\u010de bolj primerno sultan, slu\u017eabniki in \u0161e kaj bi se na\u0161lo. Rekel bi, da se najslab\u0161e godi liku z nekak\u0161no vol\u010djo glavo, \u010deprav so bile med ostalimi nekatere \u00bb\u017ertve\u00ab. Obdajo ga z ognjem, ki ponazarja son\u010dni zahod. Konec dober, vse dobro, in potem \u0161e ironija. \u00bbVol\u010djeglavec\u00ab, ki je bil nekaj minut prej skoraj glavni zlobne\u017e ve\u010dera, postane najve\u010dji magnet za selfije.<\/p>\n\n\n\n

Prekmalu je pri\u0161lo slovo od Kute.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prvi ve\u010dji postanek je bil Tanah Lot. Tempelj stoji na oto\u010dku tik ob obali in je ena tistih razgledni\u0161kih znamenitosti, ki jih prej ali slej sre\u010da\u0161 skoraj povsod. Le da je Tanah Lot nekaj posebnega. Na skali sredi morja stoji sveti\u0161\u010de z izvirom svete vode, do katerega pa ni bilo mogo\u010de priti. Pa tudi \u010de bi \u0161lo, \u010dlovek dvakrat premisli. Sveti\u0161\u010de namre\u010d varujejo ka\u010de \u2013 vsaj tako je bilo re\u010deno.<\/p>\n\n\n\n

Mene je bolj kot bajka zanimal kokos na obali.<\/strong> Konkretno me je od\u017eejal za ves dan, vse skupaj za le nekaj centov. Mislil sem, da balijske vasi in ri\u017eeva polja ne bodo ponudila ni\u010desar posebnega. Pa vendar se je pred nami kazal tisti drugi Bali \u2013 zunaj hotelov in razko\u0161nih vil. Ob robu polj kmetje \u017eanjejo travo in jo po blatnih poteh prena\u0161ajo do manj\u0161ih lesenih hi\u0161. Okolica je na gosto posejana s palmami in cvetjem. Pot se vzpenja po strmem terenu, kjer je blata vse ve\u010d, ponekod pa stopa\u0161 \u017ee \u010dez prava mala mokri\u0161\u010da. Eden od kmetov mi je v roke porinil svoj tradicionalni bambusov pikul. Za nekaj trenutkov sem bil videti skoraj kot pravi balijski kmet. Potem pa je pri\u0161lo hitro pojasnilo: \u00bbGive me some money, please.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

V nadaljevanju se je pred nami odprla mirna gladina jezera Bratan, tik ob njej pa podoba templja Pura Ulun Danu Bratan.<\/strong> Notranjost sveti\u0161\u010da je lepo urejena, med zelenjem pa stojijo \u0161tevilni zanimivi kipi in skulpture. Jezero je polno raznobarvnih rib, ki se gnetejo ob bregu. Tam, kjer je hrane vedno na pretek. Obilno prenajedanje se jim tudi pozna. O\u010ditno pa sem spet pozabil na eno od osnovnih pravil Balija: nikamor se ne mudi. Za postre\u017ebo sem \u010dakal skoraj do trenutka odhoda. Miniti je moralo vsaj pol ure. Nato sta sledila \u0161e dva neuspe\u0161na poskusa dviga denarja na razli\u010dnih bankomatih. S kartico zaradi te\u017eav z internetno povezavo ni bilo mogo\u010de pla\u010devati. Skratka, iz zagate me je re\u0161il prijazni vodnik Wayan.<\/p>\n\n\n\n

Ubud<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

\u010ce je Kuta obraz turisti\u010dnega Balija, je Ubud njegov bolj \u00bbumirjen\u00ab, umetni\u0161ki in duhovni obraz.<\/strong> Svojevrsten opi\u010dji gozd ponudi pravo d\u017eunglo, visoka drevesa, tlakovane poti in kamnite strukture, med katerimi se brezskrbno sprehajajo opice \u2013 pa tudi kak\u0161en ku\u017ea. Dobro vedo, da je \u010dlovek tam (dobrodo\u0161el) gost.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Tempelj Tirta Empul v Tampaksiringu, v bli\u017eini Ubuda na Baliju<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Za razliko od njihovih sorodnic v Uluwatuju pa niso imele vselej tak\u0161nega \u00bbluksuza\u00ab. Zaradi agresivnosti do mimoido\u010dih so morali upravljavci park za nekaj \u010dasa zapreti za obiskovalce. Opice so se s\u010dasoma \u00bbumirile\u00ab in niso ve\u010d povzro\u010dale te\u017eav. Ena se mi je prav elegantno usedla na ramo in se za nekaj trenutkov prepustila fotografiranju. Slike je mogo\u010de \u2013 seveda za pla\u010dilo \u2013 prevzeti na blagajni, \u010de je le tiskalnik v delujo\u010dem stanju.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010derni Ubud ima poseben utrip. Ne\u0161teto majhnih trgovinic, restavracij in lokalov, pred katerimi se zgrinjajo trume turistov.<\/strong> Nad njihovimi glavami se prepleta prava \u0161pageti-mre\u017ea elektri\u010dnih in komunikacijskih kablov. V tej me\u0161anici vsega mo\u017enega se je na\u0161el tudi mlaj\u0161i par iz Slovenije. Ja, tudi na Baliju ne manjka rojakov. \u00bbKako sta se zna\u0161la ravno na Baliju?\u00ab \u00bbPovsem naklju\u010dno. Rekla sva: greva poskusit v Indonezijo. Zaenkrat nama je super.\u00ab Pogovor je le nekaj trenutkov zatem prekinil kolega iz skupine, ki je punco peljal na en deci \u017elahtne kapljice. \u00bbOoo, sosed! Pa \u0161e sodelavec. Kaj pa vidva na Baliju? A morava res na drug konec sveta na dopust, da se lahko kaj pogovoriva?\u00ab Tako pa\u010d je danes. \u010ce potrebuje\u0161 nekoga za dalj\u0161i pogovor, pakiraj kufre za drug konec sveta.<\/p>\n\n\n\n

No, pa da se \u0161e enkrat dotaknem Ubuda. Lahko omenim, da bankomati v kraju niso ravno samoumevni. Ulic je precej, ni pa kak\u0161nega jasnega znaka, kje se kateri nahaja. Za doma\u010dine je \u00bbjust around that corner\u00ab, za vse ostale pa prakti\u010dno na drugi strani mesta. \u0160e manj samoumevno pa je, da bo\u0161 v italijanski piceriji najprej \u00bbskenslan\u00ab, naslednji dan pa dele\u017een hi\u0161nega limoncella.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Opice so povsod<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Ri\u017eeve terase Tegallalang, ki se nahajajo tik severno od Ubuda na Baliju<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Nekje med vsem tem za\u010dne\u0161 razumeti, zakaj je kraj kljub gne\u010di tako simpati\u010den.<\/strong> Ni nujno, da se zgodi nekaj velikega. Dovolj je bilo \u017ee poznanstvo z mladenko iz Turkmenistana, ki \u017eivi v Rusiji. Kaj jo je pripeljalo na Bali, \u0161e sama ne ve to\u010dno. Je pa ve\u010der z njo minil v prijetnem pogovoru. Marsikaj sem izvedel o Turkmenistanu, \u0161e ve\u010d pa o \u017eivljenju Anne, kot se mi je predstavila. Ve\u010der sva pre\u017eivela ob \u017eivi glasbi v enem izmed \u0161tevilnih lokalov na ulicah Ubuda.<\/p>\n\n\n\n

Glasbena scena je na Baliju in drugih otokih zelo po okusu tistih, ki prisegajo na preverjene klasike. Tudi vokalno se kar zavidljivo dobro pribli\u017eajo izvirnikom.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eeli\u0161 razumeti Bali, mora\u0161 zapustiti glavne turisti\u010dne ulice.<\/strong> Ri\u017eeva polja so eden od simbolov otoka, vendar jih je treba videti od blizu. Hoditi med njimi. Opazovati, kako se polja vzpenjajo po pobo\u010djih in kako jih doma\u010dini \u0161e vedno obdelujejo. Pot nas je vodila do Tampaksiringa, vodnega templja Tirta Empul in templja Gunung Kawi. Tirta Empul je kraj vode in obredov. Lahko vidi\u0161 ljudi, ki prihajajo, se ustavljajo, molijo in opravljajo svoje obrede o\u010di\u0161\u010denja. Po tem pride na vrsto \u0161e druga\u010dno razvajanje. Vonj cimeta, vanilje, \u010daja in kave nas je spremljal do planta\u017ee z najbolj zna\u010dilnimi, \u017ee kar legendarnimi balijskimi okusi. Spoznali smo na\u010din predelave lokalnih za\u010dimb in seveda znameniti kopi luwak \u2013 bojda najdra\u017ejo kavo na svetu. Sklep\u010dno smo ugotovili: \u00bbNi slabo, ampak sem naletel \u017ee na kaj bolj\u0161ega \u2013 za ni\u017ejo ceno.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Vo\u017enja po cestah razkriva \u0161e nekaj drugega. Hi\u0161e, dvori\u0161\u010da in sveti\u0161\u010da niso postavljeni kar tako.<\/strong> Vse ima svojo smer, svoj red. Proti gori je kaja, sveta stran, proti morju kelod. Ko to za\u010dne\u0161 opa\u017eati, razume\u0161, da na Baliju ne potuje\u0161 samo skozi pokrajino. Potuje\u0161 skozi kulturo. Bali mora nekako upravi\u010diti sloves tropskega raja. Pri slapu Tegenungan mu to uspe brez ve\u010djih te\u017eav. Po vro\u010dem tropskem dnevu je pogled na vodo, ki pada skozi zelenje, skoraj povabilo \u2013 in temu se je te\u017eko upreti. Do slapu vodi kar nekaj stopnic, na njih pa ne manjka turistov z \u017eeljo po novi naslovni fotografiji za Instagram. Ob samem vzno\u017eju je skalni prehod \u010dez reko, na drugi strani pa nekaj, kar spominja na pla\u017eo. Nekaj metrov pro\u010d voda bu\u010di \u010dez skale in pr\u0161i kopalce. Slapu se sicer ni mogo\u010de povsem pribli\u017eati. Verjetno kar dobro in povsem razumljivo, saj bi bila to zadnja znamenitost, ki bi jo do\u017eivel (\u017eiv). Nekateri so brez ve\u010djega razmi\u0161ljanja sko\u010dili v vodo. Mene pa je bolj zanimala temperatura. Glede na zunanjo vro\u010dino bi pri\u010dakoval skoraj ledeni\u0161ko osve\u017eitev, a voda je bila idealna. Upam si to trditi, \u010deprav so tak\u0161ne ocene precej relativna stvar. Tegenungan sicer ni najve\u010dji in tudi ne najbolj odmaknjen slap, kar jih ponuja Bali. Je pa ravno prav\u0161en za konec dneva. Malo kopanja v naravi nikoli ne \u0161koduje. Potem pa \u0161e nazaj po stopnicah. Tokrat brez izgovorov. Tegenungan ti tako kar sam izstavi ra\u010dun.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Slikovit slap Tegenungan, ki se nahaja v vasi Kemenuh v bli\u017eini Ubuda<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"Waterfall
Slap Tegenungan<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\u00a0<\/h5>\n
Otoki Gili<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Otoki Gili zagotovo imajo svoje razloge, zakaj Bali ni vrhunec potovanja.<\/strong> Wajanu smo \u0161e zadnji\u010d pomahali v slovo in se z gliserjem odpeljali proti naslednji destinaciji, za katero \u017ee potrebuje\u0161 vlo\u017eiti nekaj truda, da jo najde\u0161 na zemljevidu. Gili Trawangan je najve\u010dji od treh glavnih Gili otokov. Beseda \u00bbnajve\u010dji\u00ab pa je tukaj precej relativna. Otok lahko s kolesom obkro\u017ei\u0161 prej kot v eni uri. Avtomobilov in motorjev ni. Promet je rezerviran za elektri\u010dne skuterje, kolesa, pe\u0161ce in konjske vprege.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Ulica na oto\u010dju Gili<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Naokoli s kolesom<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Od Balija do oto\u010dkov je pribli\u017eno uro in pol plovbe, \u010de odmislim vmesno okvaro motorja. Bolj\u0161e \u010dase je o\u010ditno do\u017eivela tudi kljuka na vratih. Vztrajno se je zatikala in onemogo\u010dala normalen prehod na palubo. \u0160e posebej neprijetno za tiste, ki so imeli opravke na WC-ju. Kapitan in pomo\u010dniki poskrbijo za mrzlo pivo in dobro vzdu\u0161je na palubi. Na svoj ra\u010dun najbolj pridejo \u0160panci oziroma, v na\u0161em primeru, mlade \u0160panke. Ob glasbi bi prej pomislil na plovbo ob \u0161panski obali kot na pot proti indonezijskim oto\u010dkom.<\/p>\n\n\n\n

S tak\u0161no popotnico se izkrcamo na Gili Trawangan. Oto\u010dek, ki mu do zdaj ni para \u2013 vsaj v mojih o\u010deh. Barve so tukaj neverjetno \u017eive. Morje ni samo modro, ampak ima ne\u0161teto odtenkov modre. Pesek je skoraj bel, zelenje pa tako izrazito, kot bi navil nasi\u010denost na fotografiji do maksimuma \u2013 in morda \u0161e \u010dez. Vse skupaj je videti skoraj neresni\u010dno. Kot iz filma.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Son\u010den prizor s pla\u017ee na oto\u010dju Gili<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Tukaj ni ve\u010d velikega mesta. Ni semaforjev. Ni prometnih zama\u0161kov. Samo otok, morje, pesek in trume turistov.<\/strong> Popoldne je namenjeno kopanju in po\u010ditku, ve\u010der pa edinstvenemu son\u010dnemu zahodu. Vam povem, da so tukaj na oto\u010dkih prav posebna zgodba. Do hotela je najbolj\u0161a mo\u017enost kar konjska vprega \u2013 obi\u010dajno prevozno sredstvo za Gili Trawangan. Konji so bili videti precej shirani in, milo re\u010deno, ne ravno v najbolj\u0161i formi. Kljub temu so suvereno krmarili med pe\u0161ci, kolesarji, skuterji in vsem drugim, kar se je zna\u0161lo na cesti. Celo kak\u0161na krava se je na\u0161la vmes.<\/p>\n\n\n\n

Cesta ve\u010dinoma poteka ob obali in \u017ee zelo hitro poka\u017ee, kak\u0161en je otok. Na eni strani je bolj umirjen, z ve\u010d hoteli in restavracijami, bungalovi in vsem, kar sodi zraven. Na drugi strani je slika nekoliko druga\u010dna. Tam so manj\u0161i lokali z elektronsko glasbo, surferji in pestro no\u010dno \u017eivljenje, ki se zavle\u010de v zgodnje jutranje ure. Z aplikacijo se hitro da priti do svojega prevoznika \u2013 \u00bbojeka\u00ab, \u010de in ko ga potrebuje\u0161.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161 bungalov je imel nekaj posebnega. Kopalnico na prostem.<\/strong> Nad glavo nebo, okoli tebe pa stene, ki poskrbijo, da soseda sicer ne vidi\u0161, sli\u0161i\u0161 pa lahko marsikaj. Tukaj je zvo\u010dna kulisa precej bolj pestra kot doma. Enkrat razli\u010dne \u017eivali, drugi\u010d glasba iz bli\u017enjih restavracij, potem jutranja in popoldanska molitev, \u0161e pred svitom pa kak\u0161en zvok iz sosednjih bungalovov. Zasebnost je o\u010ditno stvar interpretacije.<\/p>\n\n\n\n

Na tej strani otoka morje ob oseki ni ravno najbolj vabljivo. Umakne se precej dale\u010d in za sabo pusti plitvino ter nekoliko bolj skalnat svet, zato kopalcev prakti\u010dno ni. Nekaj se jih sprehaja ob in po obali, malo za ob\u010dutek. Ostali zasedajo prostore okoli hotelskih bazenov. Ni\u010d kaj neobi\u010dajnega za povpre\u010dnega zahodnjaka. Bolj nevsakdanje je opazovanje velikih zelenih morskih \u017eelv, ki kro\u017eijo po plitvini in se upajo \u010dloveku povsem pribli\u017eati. Gili Trawangan je znan prav po tem.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010deri tukaj so super. Nekaj za (po)do\u017eivet.<\/strong> Bari skrbijo za \u017eejne z akcijami 4 za 2. Brezpla\u010den ogled filma na velikem platnu zagotovo poskrbi za nekaj ve\u010d romantike. Odvisno sicer od filma. Okoli\u0161ke restavracije gostijo razli\u010dne glasbenike in skupine. DejaVu je \u017ee ena tak\u0161nih. Pevka mi je po koncertu zaupala, da v tem, kar po\u010dnejo, res u\u017eivajo. Te\u017eko bi ji oporekal. Nastopali so z enakim entuziazmom, kot da je pred njimi nabito poln lokal, \u010deprav sta bili v njem takrat polni samo dve mizi. Vseh skupaj nas je bilo kak\u0161nih osem ali devet. Z ravno prav volje do poslu\u0161anja, da smo lahko pevki pomagali z backvokali. Verjetno si je ona bolj zapomnila nas kot mi njo, se je pa vseeno zabavala na odru. Tako, kot je tudi prav. Zaupala mi je tudi, da je glasbena scena v Indoneziji precej mo\u010dna in da so pred tem leto in pol igrali na drugi strani otoka. Morda so si s tem nabrali dovolj odrske kilometrine za nastop na bolj \u00bbresnih\u00ab odrih. \u010cisto mo\u017eno. \u017de sicer se zdi, da je glasba pomemben del \u017eivljenja na otoku. Potem pa son\u010dni zahod. Ve\u010deri na Gili Trawanganu so res nekaj posebnega. Sonce je po\u010dasi tonilo proti morju, nebo pa se je obarvalo v najlep\u0161e odtenke rde\u010de in oran\u017ene. Nekateri so trenutek izkoristili za kli\u0161ejsko fotografiranje na konjih. Pa saj si je treba priznati, da res izgleda romanti\u010dno. \u0160e posebno fotografiranje s konjem, ki spominja na na\u0161ega lipicanca. Je lahko \u0161e lep\u0161e? Morda prizor v daljavi, kjer se je izrisoval mogo\u010dni vulkan Rinjani na otoku Lombok. Izgleda skoraj kot reliefna anomalija, a teh je v Indoneziji tako ali tako ne\u0161teto.<\/p>\n\n\n\n

Kje sem \u017ee ostal? Aja … Gili Trawangan je o\u010ditno kraj za lovilce son\u010dnih zahodov.<\/strong> Morda tudi kak\u0161nega pesnika ali poeta. \u010cez dan je slika precej druga\u010dna. Ljudje se porazgubijo po tr\u017enicah, lokalih in pod sencami dreves. V najhuj\u0161i vro\u010dini je celo te\u017eko verjeti, da je otok poln turistov. Potem se za\u010dne vse skupaj po\u010dasi prebujati. Najprej okoli \u010detrte, zares pa po \u0161esti uri. Sonce gre spat, ljudje pa ve\u010d kot o\u010ditno ne.<\/p>\n\n\n\n

Po osmi uri se za\u010dne druga zgodba. Na nasprotni strani otoka je dogajanje precej bolj \u017eivahno. Poleg tr\u017enice je tukaj ogromno manj\u0161ih lokalov in ponudnikov razli\u010dnih do\u017eivetij. Turistov je enostavno preve\u010d, da bi jih posamezno lovili, zato je pred zgradbami \u00bb\u010dakalna vrsta\u00ab. Tudi zaradi tega se na cesti delajo prometni zama\u0161ki.<\/p>\n\n\n\n

Bolj kot vsem ostalim pa se ponavadi smeji surferjem. Imajo precej dober razlog. Pogoji so ve\u010d kot o\u010ditno ugodni. Ravno prav\u0161nji valovi, obala pa zelo blizu. Nekaj zavesljajev in \u017ee ima\u0161 koktejl na dosegu roke. Upravi\u010deno se obale dr\u017ei naziv \u00bbraj za surfanje\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Morda \u0161e bolj\u0161i razlog za obisk pa je no\u010dno \u017eivljenje.<\/strong> \u010cez dan \u0161e dokaj prazni bari se ob ve\u010dernih urah napolnijo do zadnjega koti\u010dka. Sede\u017ene kapacitete se hitro zapolnijo, zato nekateri stojijo kar na ulici. Ple\u0161e se ve\u010dinoma \u2013 kako pa druga\u010de \u2013 na latino ritme. Seveda ni\u010d \u010dudnega, ko pa se lepo da migati. Ve\u010dina jih vztraja vse do konca, dokler se dogajanje pred drugo uro zjutraj ne preseli v notranjost bli\u017enjega diska. Kolikor razgretih teles lahko ta prenese. Stiki se tudi, ali pa predvsem zaradi dogajanja, zelo enostavno navezujejo. V\u010dasih mo\u0161ki ogovori \u017eensko, v\u010dasih pa kar \u017eenska mo\u0161kega. Ljudje so odprti in pripravljeni na pogovor. A po nekaj zaporednih ve\u010derih dobi\u0161 ob\u010dutek, da je precej tak\u0161nih, ki dogajanje bolj opazujejo, kot pa se mu zares prepustijo. Mogo\u010de k temu pripomore tudi glasbeni izbor. Ta ni vedno najbolj pester. V razmaku ure in pol se lahko ista skladba ponovi tudi trikrat. Se pa vsaj vtisne v spomin.<\/p>\n\n\n\n

Da se vrnem \u0161e malo k ljudem.<\/strong> Po pogovoru z doma\u010dinko in njeno kolegico sem dobil ob\u010dutek, da turizem tukaj kljub vsemu ni vedno tako dobrodo\u0161el, \u010deprav so od njega prakti\u010dno povsem odvisni. Otok \u017eivi s turisti in od turistov. Nekaj mesecev na leto je \u017eivahen, poln obiskovalcev, glasbe in denarja. Potem pride monsunsko obdobje in slika je druga\u010dna. Svoje pa je pred leti dodala \u0161e korona, ki jih je spravila na kolena. V nekem trenutku me je pre\u0161inila nenavadna misel: prebivalci imajo tukaj po eni strani vse, po drugi pa skoraj ni\u010desar. Po koroni so potrebovali kar nekaj \u010dasa, da so se znova postavili na noge, sedaj pa se rupiji \u2013 njihov denar \u2013 znova stekajo v \u017eepe. Poleg doma\u010dinov je na otoku tudi precej tujcev, ki so se sem preselili in delajo na daljavo. Turizem je tako postal del vsakdana, od katerega imajo veliko, hkrati pa jim prina\u0161a tudi kup stvari, ki jih niso ravno veseli.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
\u017delvice<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Jahanje konjev ob son\u010dnem zahodu<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Ko se umakne\u0161 nekaj korakov od glavne ceste, se poka\u017ee druga plat Gilija.<\/strong> Saj je to \u017ee dobro znana in (pre)ve\u010dkrat dokumentirana zadeva, a vendar. Na ulici je vse skupaj urejeno in prijetno \u2013 upravi\u010deno in pri\u010dakovano. V notranjosti pa se ob hi\u0161ah pojavljajo kupi odpadkov, najve\u010dkrat plastike. Kot se za pravega pohodnika spodobi, sem otok pre\u010dkal tudi po sredini. Sredi dneva, da ne bi bilo vse skupaj preve\u010d dopustni\u0161ko. Vmes sem se ustavil \u0161e na odli\u010dnem bananinem frapeju. Ti so tukaj res odli\u010dni. \u0160e bolj\u0161i pa je bil izraz natakarja, ko sem mu pustil napitnino. Nasmeh do u\u0161es in vljudnostno vpra\u0161anje: \u00bbWhere are you from, Sir?\u00ab Mislim, da je bila zmaga \u017ee v tem, da ni debelo pogledal, ko sem mu omenil: \u00bbI come from Europe.\u00ab Pa nisem \u017eelel biti niti najmanj nevljuden do sogovornika. Pred tem mi je celo sam pomagal vzeti slamico iz ovitka, \u010deprav, roko na srce, tega res ni bilo treba. Ampak ravno v tak\u0161nih malenkostih se poka\u017eeta prijaznost in uslu\u017enost, ki sem ju na potovanju sre\u010deval znova in znova.<\/p>\n\n\n\n

Mislim, da sem \u017ee omenil snorklanje, a ne? Okoli otokov so koralni grebeni in obmo\u010dja, kjer je mogo\u010de opazovati \u0161tevilne morske \u017eivali, med njimi tudi zelene morske \u017eelve.<\/strong> Z masko na obrazu se nisem povsem spoprijateljil, zato sem vztrajal le nekaj minut. Dovolj za selfi z \u017eelvo. Bolj\u0161a ideja se je zdela skok s \u010dolna v prelepo morje in opraviti \u0161e kak\u0161en pogovor z vodnikom. Malo bolj resen in nekoliko manj duhovit je bil mo\u017eakar kot Wajan. Na vpra\u0161anje, kak\u0161na je bila njegova izku\u0161nja z vzponom na vulkan Rinjani na Lomboku, je odgovoril kratko in precej pomenljivo: \u00bbNever again!\u00ab Pot je bila baje precej pestra. Predvsem zaradi vodi\u010da, ki je v klanec dirjal brez ustrezne obutve. V natika\u010dih na tritiso\u010daka. Na Lomboku je to nekaj vsakdanjega \u2013 baje. Na preostalih dveh Gili otokih, Gili Meno in Gili Air, je vse skupaj precej bolj umirjeno. Gili Trawangan je najve\u010dji in najbolj razvit od trojice ter slovi tudi po najbolj \u017eivahnem no\u010dnem \u017eivljenju, medtem ko sta Meno in Air bolj mirna. Razmi\u0161ljal sem, da bi kon\u010dno presekal \u2013 zaslu\u017een, kako pa druga\u010de \u2013 dopustni\u0161ki \u00bblenoritis\u00ab in prelil misli na papir. A v tem obdobju je bilo \u0161e te\u017eko pristno opisati ob\u010dutek tropskega jutra. Te\u017eko je ponazoriti zvok elektri\u010dnih skuterjev, ki se prebujajo skupaj s konjskimi vpregami. Zapleteno je sestaviti opis, kako je videti, ko se pred tabo odpre pogled na ri\u017eeve terase ali ko se izri\u0161e neverjetno platno v obliki son\u010dnega zahoda na rajski obali. Za to je vredno iti.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tirje dnevi tukaj so dobesedno izpuhteli.<\/strong> Najbolj\u0161e pri tem pa je bilo \u2013 si upam priznati \u2013 poletno razpolo\u017eenje. Z drugimi besedami, da se ni\u010desar \u00bbpametnega\u00ab ne po\u010dne. Kopanje. Sprehod. Kosilo. Knjiga. Pogovor. Son\u010dni zahod. No, ampak tudi to je nekaj.<\/p>\n\n\n\n

Najljub\u0161e ve\u010derno opravilo je bila prijetna zadnja skupna ve\u010derja pred odhodom. Pred neizbe\u017enim prihodom dne, ko se mora\u0161 posloviti. Mi smo morali naprej \u2013 z ladjico proti Lomboku. Naenkrat se je po\u010ditni\u0161ki ob\u010dutek za\u010del umikati ob\u010dutku, da se potovanje po\u010dasi zaklju\u010duje.<\/p>\n\n\n\n

Na Lomboku je ostalo le \u0161e nekaj ur. Dovolj za hiter ogled \u017eivalskega vrta in tradicionalne tr\u017enice v Mataramu, premalo za pravo raziskovanje otoka. Dovolj pa, da sem dobil ob\u010dutek, da si otok na nemirnem sti\u010di\u0161\u010du tektonskih plo\u0161\u010d zaslu\u017ei ve\u010d \u010dasa in pozornosti. Tokrat ga ni bilo.<\/p>\n\n\n\n

\u010cakala je Jakarta. \u010cakal je nekje za obzorjem Istanbul in \u0161e nekaj malega dlje na\u0161a mala domovina. Kombinacija raziskovanja Balija in tropskega po\u010ditka na Gilijih se je izkazala za eno najve\u010djih prednosti tega potovanja. Indonezija namre\u010d ni samo ena sama rajska pla\u017ea. Ni samo Bali. Niso samo templji. Je me\u0161anica vsega tega. Je vonj po kadilu pred templjem. Je skuter, ki s hupom opozori nase, ko \u0161vigne mimo. Je ri\u017eevo polje, obdano z zelenjem. So obrazi doma\u010dinov, ki ti skoraj vselej podarijo ali vrnejo nasmeh. Je zvok tradicionalne glasbe in plesa. Predvsem pa je de\u017eela, ki ti ne ponudi vsega naenkrat, a dovolj, da razume\u0161 njeno bistvo.<\/p>\n\n\n\n

Ali priporo\u010dam Indonezijo? Odgovor je vsekakor DA.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Indonezijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnik Ale\u0161 Koro\u0161ec Potovanja v Indonezijo >> Nekam odpotuje\u0161 zaradi znamenitosti. Drugam zato, ker si \u017eeli\u0161 za nekaj dni pozabiti, kako je videti tvoj vsakdan. Indonezija je bila zame bolj to drugo. Moram priznati, popotnica ni bila najbolj spodbudna. Pred odhodom sem sli\u0161al \u017ee skoraj vse: prevelika gne\u010da, smeti na vsakem koraku, potresi, nevarne \u017eivali in \u0161e marsikaj. Pri tiso\u010d in enem mnenju \u010dlovek nikoli ne ve, koliko je v njih resnice in koliko […]<\/p>\n","protected":false},"author":126,"featured_media":44624,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[21,334],"tags":[],"class_list":["post-44605","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-indonezija","category-vtisi-potnikov"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t