{"id":44264,"date":"2026-06-23T15:26:04","date_gmt":"2026-06-23T13:26:04","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=44264"},"modified":"2026-06-23T15:26:06","modified_gmt":"2026-06-23T13:26:06","slug":"od-visine-se-zvrti-ali-visinska-bolezen-kako-se-pripraviti-brez-panike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/od-visine-se-zvrti-ali-visinska-bolezen-kako-se-pripraviti-brez-panike\/","title":{"rendered":"Od vi\u0161ine se zvrti ali vi\u0161inska bolezen: kako se pripraviti brez panike"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Peru in Bolivijo >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n\n\n\n

Vi\u0161inska bolezen ima med ljudmi skoraj nekoliko stra\u0161ljiv sloves<\/strong>. O njej se veliko govori, pogosto z ob\u010dutkom, da gre za nekaj nepredvidljivega in nevarnega. V praksi pa je zgodba precej bolj prizemljena. Gre za normalen odziv telesa na druga\u010dne pogoje in v ve\u010dini primerov se telo s tem povsem dobro spopade. Ko se povzpnemo na ve\u010djo nadmorsko vi\u0161ino, se ne spremeni koli\u010dina kisika v zraku, temve\u010d zra\u010dni tlak. Zaradi tega vsak vdih prinese nekoliko manj kisika v kri, kot smo ga vajeni na ni\u017eini. Telo to zazna kot stres in za\u010dne prilagajati svoje delovanje: dihanje se pospe\u0161i, srce bije hitreje, s\u010dasoma pa se pove\u010da tudi \u0161tevilo rde\u010dih krvni\u010dk. Ta proces ni trenuten. Potrebuje \u010das in prav v tem prehodnem obdobju se lahko pojavijo simptomi, ki jih imenujemo vi\u0161inska bolezen.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Otok kaktusov v Salar de Uyuni, Bolivija<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Machu Picchu, Peru<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Ve\u010dina ljudi to ob\u010duti zelo blago. Nekoliko ve\u010d utrujenosti, morda glavobol, zadihanost, ki pride hitreje kot obi\u010dajno, in kak\u0161na slab\u0161a no\u010d. Ni prijetno, ni pa tudi ni\u010d dramati\u010dnega. Na vi\u0161ini marsikdo opazi \u0161e nekaj, kar pogosto pripi\u0161e vi\u0161inski bolezni, pa to v resnici ni. Zrak je tam precej bolj suh, zato se nosna sluznica hitreje izsu\u0161i. Posledica so bolj \u00bbstrjeni\u00ab smrklji, nos postane ob\u010dutljiv, v\u010dasih pa se ob pihanju pojavi tudi rahla krvavitev. To je dokaj pogost pojav in ni nevaren. Pomaga \u017ee, \u010de pijemo dovolj teko\u010dine, po potrebi uporabimo fiziolo\u0161ko raztopino ali pr\u0161ilo za nos ter pihamo bolj ne\u017eno. Najpomembneje je vedeti, da je to normalno in da pri ve\u010dini ljudi mine v dnevu ali dveh, ko se telo nekoliko prilagodi.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Park Eduardo Avaroa, Bolivija<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Mavric\u030cna gora, Peru<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Te\u017eave se obi\u010dajno pojavijo takrat, ko gremo prehitro<\/strong>. Ko bi radi \u017ee prvi ali drugi dan po\u010deli stvari, za katere telo \u0161e ni pripravljeno. Vi\u0161ina pa ima rada svoj tempo. \u010ce ji ga ne damo, nas hitro malo \u00bbustavi\u00ab. V redkih primerih se lahko razvijejo tudi resnej\u0161e oblike vi\u0161inske bolezni, vendar to ni nekaj, kar bi se dogajalo vsakomur. V tak\u0161nih primerih gre lahko za plju\u010dni ali mo\u017eganski edem, ki zahtevata takoj\u0161nje ukrepanje in spust na ni\u017ejo nadmorsko vi\u0161ino. Veliko pogosteje pa se stvari lepo umirijo, \u010de le nekoliko zmanj\u0161amo tempo. Zanimivo je, da fizi\u010dna pripravljenost pri tem ne igra tak\u0161ne vloge, kot bi si morda mislili. Lahko si v odli\u010dni formi in ima\u0161 te\u017eave, lahko pa nisi in gre vse brez zapletov. Telo se na vi\u0161ino odziva zelo individualno. Zato primerjanje z drugimi nima smisla. Edino, kar res \u0161teje, je, kako se po\u010duti\u0161 ti.<\/p>\n\n\n\n

Kar se ti\u010de priprave, ni nobene skrivnosti. Prvi dnevi naj bodo res bolj umirjeni. Ni treba takoj \u00bbnapadati\u00ab programa. Dovolj teko\u010dine naredi ogromno razliko, alkohol pa je bolje za kak dan ali dva pustiti pri miru. \u010ce se pojavi glavobol, si lahko pomaga\u0161 z obi\u010dajnimi tabletami proti glavobolu (npr. Lekadolom ali podobnim zdravilom), ni\u010d posebnega. V Andih pa skoraj ne gre brez kokinega \u010daja \u2013 doma\u010dini ga uporabljajo \u017ee dolgo in marsikomu dejansko pomaga, \u010deprav bolj kot podpora kot pa re\u0161itev.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Domac\u030cinka in alpaka, Peru<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Pisac, Peru<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

\u010ce bi kdo potreboval, je kisik danes precej dostopen<\/strong>, tudi v hotelih, tako da ni ob\u010dutka, da si prepu\u0161\u010den sam sebi. Obstaja tudi zdravilo acetazolamid, bolj znano pod imenom Diamox, ki ga nekateri uporabljajo preventivno. Mnenja o njem so razli\u010dna \u2013 eni ga priporo\u010dajo, drugi so zaradi mo\u017enih stranskih u\u010dinkov bolj zadr\u017eani \u2013 zato je smiselno, da se o tem vsak posvetuje s svojim zdravnikom. Po izku\u0161njah pa ga ve\u010dina ljudi ob normalnem, postopnem tempu sploh ne potrebuje.<\/p>\n\n\n\n

Morda \u0161e ena stvar, ki se jo pogosto spregleda: glava igra ve\u010djo vlogo, kot si mislimo<\/strong>. \u010ce pride\u0161 na vi\u0161ino z mislijo, da bo te\u017eko, bo\u0161 vsako spremembo v telesu hitro opazil in jo morda tudi nekoliko \u00bbpove\u010dal\u00ab. \u010ce pa gre\u0161 bolj spro\u0161\u010deno, se telo pogosto prilagodi skoraj neopazno. Malo poslu\u0161anja samega sebe in malo zaupanja naredi veliko.<\/p>\n\n\n\n

Na koncu je vse skupaj precej preprosto.<\/strong> Ne hiti, pij dovolj, prvi dnevi naj bodo umirjeni in poslu\u0161aj svoje telo<\/strong>. Programi potovanj so obi\u010dajno zasnovani tako, da omogo\u010dajo postopno prilagoditev, zato stvari ve\u010dinoma ste\u010dejo same od sebe. Vi\u0161ina ni nekaj, kar mora\u0161 premagati. Bolj je nekaj, s \u010dimer se mora\u0161 nekoliko \u00bbuskladiti\u00ab. In ko enkrat ujame\u0161 ta ritem, ugotovi\u0161, da sploh ni tak bavbav, kot se zdi na za\u010detku.<\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Peru in Bolivijo >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d Potovanja v Peru in Bolivijo >> Vi\u0161inska bolezen ima med ljudmi skoraj nekoliko stra\u0161ljiv sloves. O njej se veliko govori, pogosto z ob\u010dutkom, da gre za nekaj nepredvidljivega in nevarnega. V praksi pa je zgodba precej bolj prizemljena. Gre za normalen odziv telesa na druga\u010dne pogoje in v ve\u010dini primerov se telo s tem povsem dobro spopade. Ko se povzpnemo na ve\u010djo nadmorsko vi\u0161ino, se ne spremeni koli\u010dina kisika v zraku, temve\u010d […]<\/p>\n","protected":false},"author":71,"featured_media":44265,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[285,12,18],"tags":[],"class_list":["post-44264","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-bolivija","category-peru","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t