{"id":4368,"date":"2010-09-15T08:41:21","date_gmt":"2010-09-15T07:41:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=4368"},"modified":"2010-09-15T08:41:21","modified_gmt":"2010-09-15T07:41:21","slug":"gorovje-simien","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/gorovje-simien\/","title":{"rendered":"Gorovje Simien"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: Matej\u00a0<\/strong> \u00a0<\/strong><\/p>\n

Kraljestvo opic \u00bbkrvave\u010dega srca\u00ab<\/strong> \u00a0<\/strong> Pred davnimi \u010dasi je na robu tektonskega jarka izbruhnil vulkan. Bruhal je lavo, ki je tekla in tekla ter se nalagala ena na drugo. Nastala je 3000m debela plast lave. Preteklo je \u0161e mnogo let in zob \u010dasa je oblikoval mehkej\u0161o plast, kjer sta se nalagala vulkanski prah in pepel. Erozija je delovala in nastale so \u010dudovite doline, kanjoni, slapovi… Najvi\u0161ji vrhovi so se obdr\u017eali zaradi bazalta \u2013 lave, ki ji erozija ni pri\u0161la do \u017eivega. Nastala je neverjetna pokrajina s samosvojo naravo in nenavadnimi prebivalci. Prav ti slednji so najmo\u010dnej\u0161i razlog, zakaj se podamo v osr\u010dje tega gorovja, ki mu doma\u010dini in obiskovalci danes pravijo \u00bbbo\u017eje igri\u0161\u010de\u00ab.\"\"<\/a><\/em> Po pra\u0161ni cesti se prebijamo proti cilju. Na\u0161a pot vodi mimo vasice Fala\u0161ev oz. \u00bb\u010drnih Judov\u00ab. Le nekaj jih je \u0161e ostalo v svoji domovini, kajti ve\u010dina njih danes \u017eivi v Izraelu. Le kaj delajo Judje v Etiopiji, se boste vpra\u0161ali. Zgodba sega dale\u010d nazaj v \u010das, ko je v Sabi \u017eivela kraljica Makeda. Ta se je nekega dne odlo\u010dila obiskati kralja Salomona, katerega sodobna arheologija postavlja v dana\u0161njo Etiopijo in Jemen. Etiopci sami pa verjamejo, da so potomci prav tega para. Njihova tradicija govori, da naj bi Salomon Makedi dejal ,da ne \u017eeli imeti ni\u010d njenega, \u010de ona ne bo \u017eelela ni\u010d njegovega. Ko je zaspala, ji je pred posteljo dal kozarec vode. Zbudila se je in avtomatsko vzela kozarec ter popila vodo, torej je vzela nekaj njegovega! Kasneje je Makeda imela s Salomonom sina Menelika, mu je dala nekaj svojega… Menelik po tradiciji kasneje ustanovi Salomonsko dinastijo v Etiopiji in postane prvi vladar. \"\"<\/a>Ko izve za Salomonovo prevaro nad njegovo materjo, se odlo\u010di za ma\u0161\u010devanje. Odide na obisk k o\u010detu, vzame Skrinjo Zaveze in jo odnese v Etiopijo. A to je \u017ee druga zgodba. Dana\u0161nji Fala\u0161i v Etiopiji so potomci tistih ljudi, ki so z Makedo od\u0161li iz Izraela v Etiopijo in si tam ustvarili \u017eivljenje. Vse do danes so ohranili Judovsko vero. Vasica Fala\u0161ev ima danes v sredi\u0161\u010du sinagogo, prebivalci pa navdu\u0161eno pozdravijo vsakega obiskovalca. Za vasico se kon\u010da bolj civilizirana cesta in se za\u010dne tista prava gorska pot z mnogimi ovinki in slikovitimi razgledi, ki v\u010dasih zgleda, kot da vodi v neskon\u010dnost… Tu in tam se na obzorju nari\u0161e majhna vasica, kjer doma\u010dini komaj \u010dakajo obiske (ne)naklju\u010dnih popotnikov. \"\"<\/a>Zbere se cela vas, ki pospremi obiskovalce do konca vasice in vsak bi se rad rokoval, slikal, izmenjal besedo ali dve… Te\u017eko je razlo\u010diti, kdo je za koga bolj nenavaden. Seveda je treba preveriti, ali smo tudi mi, belci iz enakega testa in nas zato malo pocukati za ko\u017eo. Le kako bi jim zameril s tistimi simpati\u010dnimi pogledi in \u0161irokimi nasmehi… Kot se dviga nadmorska vi\u0161ina, tako se zmanj\u0161uje \u0161tevilo vasic. In prav tam, vi\u0161je v hribih, se za\u010denja kraljestvo d\u017eelad. D\u017eelade so pavijani oz. \u00bblevje opice\u00ab. \u00bbLevje\u00ab so dobile naziv zaradi mogo\u010dne grive, katero ponosno razkazujejo mo\u0161ki pripadniki. So endemi\u010dne v Etiopiji in \u017eive le tukaj v hribih, kjer je veliko svobode in tisti pravi sve\u017ei gorski zrak. Neko\u010d pred mnogo leti so d\u017eelade \u017eivele po celotni Afri\u0161ki celini. Naravna selekcija in evolucijski proces sta naredila svoje in d\u017eelade, neko\u010d ogromne opice v velikosti goril, so se zatekle v etiopska gorovja. Tukaj so na\u0161le odli\u010den \u017eivljenjski prostor, kjer se lahko skrijejo pred plenilci in v miru u\u017eivajo svoje svobodno \u017eivljenje. Najdemo jih v gorovjih Simien in Bale, vseh skupaj jih je danes manj kot 10,000 in spadajo med ogro\u017eene \u017eivalske vrste. D\u017eelade imajo zanimivo \"\"<\/a>organizirano socialno \u017eivljenje. \u017dive v skupinah od 200 do 800 opic, v katerih je ve\u010d dru\u017ein. Eno dru\u017eino predstavlja odrasel samec in ve\u010d samic z otroki. Ve\u010dino dneva pre\u017eive d\u017eelade na pe\u010dinah v bli\u017eini prepadov, v katere lahko sko\u010dijo, \u010de preti nevarnost. Seveda se potem ujamejo na veje in poi\u0161\u010dejo pot ven. Opice tudi spijo v bli\u017eini prepadov, kajti tudi v gorovju Simien je mnogo plenilcev, ki ogro\u017eajo te zanimive \u017eivali. To so leopardi, volkovi in lisice, najbolj srame\u017eljivi prebivalci gorovja, katere opazimo le s kar veliko sre\u010de. D\u017eelade pa so zaradi njih v stalni pripravljenosti in bli\u017eini prepada, kjer je njihovo zato\u010di\u0161\u010de. Dobra novica za vse obiskovalce je, da so opice striktne vegetarijanke in ve\u010dino dneva pre\u017eive v iskanju hrane. Ko si naberejo dovolj hrane, pre\u017eivljajo preostanek dneva tako, da druga drugi \u010distijo dlako ter pobirajo ven ne\u017eelene insekte. Pavijan \u00bbkrvave\u010dega srca\u00ab tudi pogosto imenujemo d\u017eelade. Kajti te veli\u010dastne opice imajo na prsih vzor\u010dek v obliki srca. Srce samcev je vedno rde\u010dkaste barve, srce samice pa belkaste. Ko pa je na vrsti \u010das za parjenje, se tudi srce samice obarva rde\u010dkasto. Tako prepri\u010dajo snubce, da je pri\u0161el pravi \u010das za dvorjenje. Med sabo se opice tudi pogovarjajo in njihovi zvoki zvenijo skorajda \u010dlove\u0161ko ter privabljajo \u0161tevilne raziskovalce, ki \u017ee leta in leta posku\u0161ajo razvozlati njihov pomen.\"\"<\/a> Ne samo \u017eivalski svet, tudi rastlinski svet gorovja Simien je nekaj posebnega. Vsako leto v mesecu oktobru narodni park gorovja zacveti. Najbolj zanimiva med rastlinami je velika lobelija<\/em>. To je ro\u017ea, ki zraste tja do 7 metrov in za to porabi 15 let. Po petnajstih letih ro\u017ea prvi\u010d in edinkrat v \u017eivljenju zacveti in zatem takoj umre. Toliko let se trudi za en sam trenutek, ko zacveti in se poka\u017ee v vsem svojem sijaju. Torej videti lobelijo v vsem njenem najlep\u0161em siju je pravo do\u017eivetje in edinstven dogodek… Poleg lobelije najdemo \u0161e mnogo zanimivih rastlinskih vrst, ki dodajajo k nenavadnosti in posebnosti gorovja. Polno zgodb gorovje Simien kar vabi k obisku in raziskovanju in vsak dan je presenetljiv in druga\u010den. In ko zve\u010der za\u010darano strmimo v \u010dudovit son\u010dni zahod, si re\u010demo, \u00bb\u0161e en popoln dan v Afriki\u00ab.<\/strong> Matej Hudovernik<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Matej\u00a0 \u00a0 Kraljestvo opic \u00bbkrvave\u010dega srca\u00ab \u00a0 Pred davnimi \u010dasi je na robu tektonskega jarka izbruhnil vulkan. Bruhal je lavo, ki je tekla in tekla ter se nalagala ena na drugo. Nastala je 3000m debela plast lave. Preteklo je \u0161e mnogo let in zob \u010dasa je oblikoval mehkej\u0161o plast, kjer sta se nalagala vulkanski prah in pepel. Erozija je delovala in nastale so \u010dudovite doline, kanjoni, slapovi… Najvi\u0161ji vrhovi so se obdr\u017eali zaradi bazalta […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,6],"tags":[],"class_list":["post-4368","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-etiopija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t