{"id":43092,"date":"2026-03-17T10:51:23","date_gmt":"2026-03-17T09:51:23","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=43092"},"modified":"2026-03-18T10:37:37","modified_gmt":"2026-03-18T09:37:37","slug":"novoletno-potovanje-v-etiopijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/novoletno-potovanje-v-etiopijo\/","title":{"rendered":"Novoletno potovanje v Etiopijo"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: sopotnica Breda Ga\u010dnik<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Etiopijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n

Novoletno potovanje v Etiopijo – \u00bbEtiopska pravljica\u00ab – je bilo zame in za sestro pravzaprav nadomestna izbira, saj sva imeli v na\u010drtu povsem drugo destinacijo. Ampak v\u010dasih se je treba na hitro \u00bbpreorganizirati\u00ab in tako je padla odlo\u010ditev – greva v Etiopijo. Da je \u010dudovita, druga\u010dna in posebna, nam je Etiopijo predstavil Oskarjev vodnik Bojan Gro\u0161elj, ko smo z njim potovali po Tanzaniji in Zanzibarju. Ko so za najino novo destinacijo izvedeli prijatelji in znanci, pa so se nekateri kar \u00bbkri\u017eali in \u010dudili\u00ab v smislu: \u00bbPa kje vidve to najdeta.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Etiopija je ena najstarej\u0161ih dr\u017eav na svetu in edina afri\u0161ka dr\u017eava, ki nikoli ni bila kolonija zahodnega imperija. Pribli\u017eno 56-krat je ve\u010dja od Slovenije, ima okoli 130 milijonov prebivalcev in se razprostira na ve\u010d kot milijonu kvadratnih kilometrov. Hkrati pa sodi tudi med najrevnej\u0161e dr\u017eave na svetu.
Ta starodavna de\u017eela skriva \u0161tevilne zanimivosti:
\u2022 v Etiopiji so na\u0161li ostanke znamenite Lucy, stare 3,2 milijona let, ter Ardija, starega 4,4 milijona let; oba sodita med hominide, prednike \u010dloveka,
\u2022 iz Etiopije naj bi izvirala legendarna kraljica iz Sabe, ki je obiskala kralja Salomona,
\u2022 v mestu Aksum naj bi \u0161e danes hranili eno najsvetej\u0161ih kr\u0161\u010danskih relikvij \u2013 Skrinjo zaveze,
\u2022 Etiopija velja tudi za rojstni kraj kave.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivo, simpati\u010dno in nekoliko komi\u010dno je tudi to, da ima Etiopija svoj koledar, ki za na\u0161im zaostaja pribli\u017eno sedem do osem let. Tako smo se na na\u0161em potovanju iz leta 2025 \u00bbvrnili\u00ab v leto 2017\/2018, nato praznovali prihod leta 2018\/2019 in se nato vrnili domov v leto 2026. Skratka – pravi \u00bbBack to the Future\u00ab<\/strong>.<\/p>\n\n\n\n

26. decembra 2025 se nas je v Ljubljani zgodaj zjutraj zbralo deset sopotnikov iz razli\u010dnih koncev Slovenije ter en sopotnik iz Hrva\u0161ke. Prek Benetk smo poleteli v Istanbul in nato naprej v Addis Abebo, glavno mesto Etiopije. No\u010d v hotelu je bila kratka, saj smo se kmalu ponovno odpravili na letali\u0161\u010de. Razdalje v Etiopiji so velike, zato je potovanje z letalom najhitrej\u0161i na\u010din premikanja po dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
V Etiopiji praznujejo novo leto 11. septembra<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Da je Bo\u017ei\u010d ali da se bli\u017ea novo leto, sploh nismo imeli ob\u010dutka. V Etiopiji namre\u010d Bo\u017ei\u010d praznujejo 7. januarja, novo leto pa 11. septembra. Po legendi naj bi takrat kraljica iz Sabe zanosila s Salomonom, pa tudi Bog naj bi svet ustvaril septembra. Vse, kar je bilo v Etiopiji \u00bbbo\u017ei\u010dno okra\u0161eno\u00ab, je bilo namenjeno predvsem turistom.<\/p>\n\n\n\n

Lalibela – \u010dude\u017e izklesan v skalo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Na\u0161e raziskovanje Etiopije se je za\u010delo v starodavnem mestu Lalibela. Na vi\u0161ini 2360 metrov nad morjem stoji eno najve\u010djih arhitekturnih \u010dudes Afrike \u2013 enajst monolitnih cerkva iz 12. in 13. stoletja, ki so izklesane neposredno v kamnito podlago. Celoten kompleks je uvr\u0161\u010den na seznam Unescove svetovne dedi\u0161\u010dine in ga mnogi imenujejo kar \u00bbafri\u0161ka Petra\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Starodavno mesto Lalibela<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Cerkev svetega Jurija<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Po legendi naj bi cerkve s pomo\u010djo angelov zgradil kralj Lalibela. Razdeljene so v dve skupini: nekatere predstavljajo \u00bbnebe\u0161ki Jeruzalem\u00ab, druge pa \u00bbzemeljski Jeruzalem\u00ab. Med njimi te\u010de tudi reka Jordan. Za najlep\u0161o velja cerkev svetega Jurija, izklesana v obliki gr\u0161kega kri\u017ea. Do nje smo pri\u0161li po ozkem hodniku, ki se na koncu spremeni v tunel. Celotna cerkev sega pribli\u017eno 12 do 13 metrov v globino in je izklesana iz vulkanskega tufa. Res neverjetno.<\/p>\n\n\n\n

Samostan visoko v gorah<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Zaradi nekoliko spremenjenega programa \u2013 ker v Afriki pa\u010d v\u010dasih ne gre vse po na\u010drtu \u2013 smo namesto slapov na Modrem Nilu obiskali v skalo vklesan samostan Asheton St. Maryam, ki se nahaja na 3100 m nadmorske vi\u0161ine in je eden najvi\u0161je le\u017ee\u010dih samostanov v Etiopiji.<\/p>\n\n\n\n

Del poti smo se peljali z \u00bbna\u0161o\u00ab neuni\u010dljivo Toyoto, del poti pa smo opravili pe\u0161. Na izhodi\u0161\u010du pe\u0161poti je vsak od nas kot pripomo\u010dek \u2013 in tudi zato, da bi doma\u010dini vsaj malo zaslu\u017eili \u2013 dobil svojo \u00bbpohodni\u0161ko palico\u00ab, za katero smo ob vrnitvi pla\u010dali 200 birrov (okoli 2 evra).<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Dobili smo pohodni\u0161ko palico”<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Pe\u0161 do samostana<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Ker je v letih 2020\u20132022 v Etiopiji divjala bratomorna vojna, v kateri je \u017eivljenje izgubilo ve\u010d kot 850.000 ljudi, je v dr\u017eavi velika rev\u0161\u010dina. Ogromno je nedokon\u010danih ali zapu\u0161\u010denih hotelov, zaprtih trgovin in restavracij, ljudje nimajo slu\u017eb. Turizem se sicer vra\u010da, vendar zelo, zelo po\u010dasi, saj so razmere v dr\u017eavi \u0161e vedno ob\u010dasno negotove.<\/p>\n\n\n\n

Ker je bila nedelja, je bila pred samostanom ma\u0161a in zbranih je bilo veliko vernikov, ki celotno pot do samostana opravijo pe\u0161 \u2013 nekateri hodijo tudi \u0161est do osem ur. Gre za pravoslavne kristjane (Tewahedo).<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Stik z doma\u010dini<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Zbrani verniki<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Na\u0161a skupina je – seveda z dovoljenjem glavnega duhovnika – vsem zbranim zapela \u00bbSveto no\u010d\u00ab in bili smo dele\u017eni velikega aplavza.<\/p>\n\n\n\n

Tukaj smo se tudi prvi\u010d sre\u010dali s pode\u017eeljem, kjer so nas \u2013 predvsem otroci \u2013 prosili za denar, obla\u010dila in obutev. \u017de pred odhodom nas je vodi\u010d Bojan opozoril, naj denarja ne dajemo, saj vlada \u017eeli, da bi otroci hodili v \u0161olo. S seboj pa smo prinesli zvezke, svin\u010dnike in druge \u0161olske potreb\u0161\u010dine, ki sta jih lokalni vodnik in Bojan razdelila otrokom.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Na\u0161a izbrana restavracija<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Na\u0161a skupina je zapela “Sveto no\u010d”<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Ve\u010derjo smo si organizirali v restavraciji, ki je odprta \u2013 pa spet ni odprta. Zelo znana je postala, ko jo je svetovni popotnik Ben Fogle predstavil v svoji oddaji \u00bbV divjini z Benom Foglom\u00ab. Lastnica, u\u010diteljica Susan iz \u0160kotske, bi se najbr\u017e razjokala, \u010de bi videla, kaj se dogaja s stavbo, v katero je vlo\u017eila veliko svojega denarja, truda in ljubezni. Neko\u010d so turisti \u010dakali v vrsti, danes pa restavracijo obi\u0161\u010de le \u0161e kak\u0161en naklju\u010den popotnik. V \u010dasu vojne je restavracijo zasedla vojska in jo uporabljala kot opazovalno to\u010dko.<\/p>\n\n\n\n

Jezero Tana in Modri Nil<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Iz Lalibele smo ponovno preko Addis Abebe poleteli v Bahir Dar, ki je glavno mesto regije Amhara. Mesto je znano po bli\u017enjem jezeru Tana in reki Modri Nil. V bistvu bi mesto lahko primerjali z na\u0161im Portoro\u017eem, saj na jezero oziroma v Bahir Dar ljudje (seveda le pe\u0161\u010dica) prihajajo na letovanje, ker Etiopija nima morja. Tudi tukaj je polno zapu\u0161\u010denih in nedokon\u010danih hotelov, saj je vojna uni\u010dila vizijo turizma. Pred korono in vojno je bilo v Etiopiji letno od 2 do 3 milijone turistov, kar \u0161e vedno ni veliko za tako ogromno dr\u017eavo. Leta 2024 je Etiopijo obiskal le \u0161e milijon turistov. Od tega je bilo pravih turistov pribli\u017eno 400.000, saj je okoli 600.000 tujcev pri\u0161lo v Etiopijo zgolj na sestanke v Addis Abebo, ki je politi\u010dno in gospodarsko sredi\u0161\u010de Afrike ter sede\u017e \u0161tevilnih mednarodnih organizacij.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Jezero Tana<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Son\u010dni vzhod<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

V Lalibeli, Gondarju in Bahir Daru je bilo turistov med 30.000 in 45.000, kar je resni\u010dno zelo malo \u2013 skoraj ni\u010d. Vsi so nas bili veseli in sre\u010dni, saj smo na neki na\u010din prinesli upanje, da se bo turizem znova za\u010del razvijati in da bo bolje.<\/p>\n\n\n\n

Pa \u0161e podatek lokalnega vodnika, ki nas je presenetil:
\u2022 V Etiopiji naj bi po lanskem popisu \u017eivelo okoli 128 milijonov prebivalcev. Osebne dokumente pa ima le pribli\u017eno 20 % prebivalcev in samo teh 20 % lahko voli. Koliko je dejansko prebivalcev, se v resnici niti ne ve.
\u2022 Povpre\u010dna starost prebivalstva je 17,8 leta, saj je zelo slabo poskrbljeno za zdravstvene storitve (predvsem na pode\u017eelju). Zelo velika je smrtnost otrok, primanjkuje osnovnih zdravil, cepiv \u2026 Vse, kar je nam normalno in samoumevno, je v Etiopiji za veliko prebivalcev nedosegljivo.<\/p>\n\n\n\n

\u0160esti dan na\u0161ega potovanja smo v Bahir Daru v zgodnjih jutranjih urah, \u0161e v temi, zapustili hotel in se odpravili v pristani\u0161\u010de, od koder smo odpluli na jezero Tana. V pristani\u0161\u010du smo do\u017eiveli pravi \u00bbjuri\u0161\u00ab doma\u010dinov na trajekt in postalo nam je jasno, zakaj in kako prihaja do nesre\u010d s trajekti. Bilo je prerivanja, plezanja, naskakovanja \u2026 Dokler gre, gre.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Na\u0161 \u010doln<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Doma\u010dini se prerivajo za trajekt<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Na\u0161a skupina je imela udoben \u010doln s \u00bbkav\u010di\u00ab in ob 6.50 smo iz njih ob\u010dudovali son\u010dni vzhod. Jezero Tana je najve\u010dje jezero v Etiopiji in glavni izvir Modrega Nila. Razgla\u0161eno je tudi za Unescov biosferni rezervat. V jezeru je ve\u010d kot 20 otokov, na katerih stojijo samostani okrogle oblike iz 14. stoletja. Mi smo si ogledali samostan Ura Kidane Mihret, katerega notranjost je poslikana s prizori iz Svetega pisma. Seveda ni manjkala tudi podoba sv. Jurija, ki se bori z zmajem (sv. Jurij je za\u0161\u010ditnik Etiopije). Blizu izvira Modrega Nila nam je svoja \u00bbljubka u\u0161eska\u00ab za trenutek pokazal tudi nilski konj. Teh je v jezeru kar veliko, vendar so \u010dez dan, ko je vro\u010de, ve\u010dinoma pod vodo. Do mesta Gondar smo potovali z minibusom in opazovali vasice ob cesti ter prebivalce, ki na poljih delajo tako kot pri nas pred mnogimi desetletji \u2013 vse poteka ro\u010dno in s pomo\u010djo \u017eivine. Pred bencinskimi servisi pa so bile nepregledne vrste vozil.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Samostan Ura Kidane Mihret<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
 <\/h5>\n
Gondar \u2013 \u00bbafri\u0161ki Kamelot\u00ab<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Mesto Gondar (\u00bbGora svetlobe\u00ab) le\u017ei na 2100 m nadmorske vi\u0161ine in je znano po \u010dudovitih gradovih in kraljevih pala\u010dah iz 17. stoletja. Mesto imenujejo tudi \u00bbafri\u0161ki Kamelot\u00ab. Gradove obnavljajo, saj \u017eelijo ohraniti dedi\u0161\u010dino in v Etiopijo privabiti ve\u010d turistov. Res je neverjetno, kak\u0161na arhitekturna lepota stoji sredi Etiopije. V Gondarju smo preno\u010devali v hotelu, ki je v lasti atleta Haileja Gebrselassieja, dvakratnega olimpijskega zmagovalca in nekdanjega svetovnega rekorderja. Haile veliko denarja namenja \u0161portnim centrom in doma\u010dini ga zelo spo\u0161tujejo.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Prepletajo\u010de se korenine<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Kraljeva pala\u010da<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Obiskali smo tudi cerkev \u00bbSvete gore\u00ab iz 17. stoletja, ki ima obliko Noetove barke. Kot \u017ee ve\u010dkrat pri ogledih cerkva in samostanov smo se morali sezuti, sopotnice pa smo si v znak spo\u0161tovanja nadele rute.<\/p>\n\n\n\n

Gorovje Simien \u2013 \u00bbbo\u017eje igri\u0161\u010de\u00ab narave<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Pot smo nadaljevali proti gorovju Simien, kjer se je \u00bbmati Zemlja\u00ab resni\u010dno poigrala s svojimi zamislimi. Vozili smo se skozi \u010darobno pokrajino na vi\u0161ini okoli 3000 m nadmorske vi\u0161ine in ob\u010dudovali gore, prepade in pobo\u010dja. Kjer koli smo se ustavili, so nas takoj obkolili doma\u010dini, predvsem otroci. Na prvem razgledi\u0161\u010du se nam je odprl pogled na narodni park Simien, ki ga doma\u010dini imenujejo tudi \u00bbbo\u017eje igri\u0161\u010de\u00ab. Celotno gorovje in planote so vulkanskega izvora, zato je zemlja zelo rodovitna, temperature pa so skozi vse leto precej stalne \u2013 okoli 25 stopinj.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Rde\u010deprsi pavijani<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Gorovje Simien<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Narodni park Simien je pod za\u0161\u010dito Unesca. V njem \u017eivijo \u0161tevilne ogro\u017eene \u017eivalske vrste, kot sta etiopski volk in kozorog, ki ju na na\u0161em \u00bbmalem trekingu\u00ab sicer nismo videli. Smo pa pre\u017eiveli \u010dudovito popoldne v dru\u017ebi pavijanov d\u017eelada (rde\u010deprsni pavijan ali \u00bbopica s krvave\u010dim srcem\u00ab).<\/p>\n\n\n\n

Ni besed, s katerimi bi lahko opisali to do\u017eivetje. V ti\u0161ini smo sedeli tako blizu njih in celo med njimi, da bi se jih skoraj lahko dotaknili.<\/p>\n\n\n\n

Pot proti Aksumu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Na poti do Aksuma smo ob\u010dudovali neverjetno lepoto pokrajine in u\u017eivali na \u00bbkaskaderski cesti\u00ab, polni ovinkov. Polovica ceste do Aksuma (270 km) je neurejen makadam, zato nas je prav prijetno premetavalo po sede\u017eih, povpre\u010dna hitrost pa je bila od 30 do 40 km na uro. Vodnik Bojan nam je med vo\u017enjo razlagal o zgodovini, geografiji in gospodarstvu Etiopije. Na severu, kjer smo potovali mi, so gorovja in turisti\u010dne destinacije, na jugu pa suhe savane. Tam \u017eivijo \u0161tevilna plemena, ki \u0161e vedno ohranjajo tradicionalen na\u010din \u017eivljenja \u2013 skoraj brez elektrike, teko\u010de vode in cest. Svet, ki po\u010dasi izginja.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Neurejen makadam<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Tradicionalen na\u010din \u017eivljenja<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Iz pribli\u017eno 3000 m nadmorske vi\u0161ine smo se spustili na 1100 m, temperatura pa se je iz 12 stopinj povzpela na skoraj 30. Vstopili smo v regijo Tigray, kjer je pred nekaj leti divjala vojna, ki je pustila hude posledice. Ustavljali smo se na ve\u010d voja\u0161kih kontrolnih to\u010dkah, vendar so nas vojaki takoj, ko so ugotovili, da smo turisti, spustili naprej.<\/p>\n\n\n\n

Na poti smo se poslovili od voznika, ki je bil z nami prvi del potovanja, in zamenjali minibus \u2013 ta pa ni imel klime. Tako je bila na\u0161a nadaljnja pot \u0161e bolj \u00bbdo\u017eiveta in topla\u00ab. To je pa\u010d Afrika. Nam je bilo vro\u010de, njim pa ravno prav.<\/p>\n\n\n\n

Aksum \u2013 mesto zgodovine in legend<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kon\u010dno smo prispeli v mesto Aksum, kjer se je pravzaprav za\u010dela zgodnja zgodovina Etiopije (imenovane tudi Abesinija). Mnogi vladarji aksumitskega kraljestva so si v Aksumu dali postaviti posmrtne spomenike \u2013 stele oziroma obeliske. Najvi\u0161ji, ki je danes podrt in le\u017ei v ve\u010d kosih, je bil visok 33 metrov in tehta okoli 530 ton. V bli\u017eini stel oziroma pod njimi so tudi grobnice.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Grobnice<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Obeliski<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

\u0160e pomembnej\u0161a za Aksum pa je zgodba \u2013 legenda oziroma morda resnica, da se prav v Aksumu nahaja originalna Skrinja zaveze. Zgodba pripoveduje, da je v Aksumu \u017eivela kraljica Makeda, znana tudi kot kraljica iz Sabe. Ko je sli\u0161ala za modrost kralja Salomona iz Izraela, je odpotovala k njemu na obisk, nazaj pa se je vrnila nose\u010da. Rodil se je sin, princ Menelik I., ki je kot mladeni\u010d obiskal o\u010deta in vzel Skrinjo zaveze ter jo odpeljal v Aksum, kjer naj bi se nahajala \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

Najprej naj bi bila Skrinja zaveze polo\u017eena v staro cerkev svete Marije Sionske, ki pa jo je eden od vladarjev dal poru\u0161iti. Novo cerkev je dal zgraditi Haile Selassie, Skrinjo zaveze pa so prenesli v kapelo (zakladnico) poleg ostankov stare cerkve Marije Sionske. Nih\u010de razen glavnega duhovnika je ne sme videti. Zgodb o tem, kak\u0161na je Skrinja, iz \u010desa je narejena in kako velika je, je ogromno \u2013 nekateri pravijo, da je zlata, drugi, da je lesena ali celo marmorna. Meni je najljub\u0161a in najlep\u0161a zgodba iz filma \u00bbIndiana Jones in lov za izgubljenim zakladom\u00ab. V kapelo oziroma niti blizu kapele sopotnice nismo smele, zato so fotografije za nas naredili na\u0161i sopotniki.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Notranjost cerkve<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Nova cerkev<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Nedale\u010d iz mesta Aksum stojijo tudi ru\u0161evine pala\u010de \u00bbkraljice iz Sabe\u00ab, ki jo je dodatno po\u0161kodovala vojna pred nekaj leti. Po\u010dasi se je na\u0161e prekrasno, enkratno in \u010darobno potovanje za\u010delo bli\u017eati koncu in zapustili smo Aksum oziroma zgodovinske znamenitosti Etiopije.<\/p>\n\n\n\n

Addis Abeba \u2013 prestolnica nasprotij<\/strong><\/h5>\n

Zadnji dan smo si ogledali glavno mesto Etiopije, Addis Abebo. Mesto je ustanovil cesar Menelik II., oziroma je bila naselitev na tem obmo\u010dju \u017eelja njegove \u017eene Tajtu, ki se je iz hriba Entoto, kjer je bilo hladno, rada hodila namakat v tople mineralne vrelce. Ime mesta pomeni \u00bbnovi cvet\u00ab.<\/p>\n

Addis Abeba je popolnoma druga\u010dna od pode\u017eelja, ki smo ga prepotovali. Je moderna prestolnica s pribli\u017eno \u0161tirimi milijoni prebivalcev, to\u010dnega \u0161tevila pa seveda ne ve nih\u010de, saj je v mestu veliko brezdomcev in revnih ljudi. V glavno mesto Etiopije prihajajo iskati sre\u010do, upanje in novo \u017eivljenje ljudje iz vse dr\u017eave, vendar je mnogim tam \u0161e slab\u0161e kot doma. V mestu se prepletajo sre\u010da, veselje, obup, \u017ealost, bogastvo in rev\u0161\u010dina. Po oceni UNICEF-a je na ulicah Addis Abebe vsak dan ve\u010d kot 60.000 otrok, ki sku\u0161ajo nekaj zaslu\u017eiti ali prosja\u010diti, vsaj 10.000 otrok pa dobesedno \u017eivi na ulici.<\/span><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Nacionalni muzej<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Slavno etiopsko “dekle” Lucy<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

V Nacionalnem muzeju smo obiskali najbolj slavno etiopsko \u00bbdekle\u00ab, 3,2 milijona let staro Lucy. Ime je dobila po pesmi \u00bbLucy in the Sky with Diamonds\u00ab, ki se je tistega davnega leta 1967 vrtela v kampu arheolo\u0161ke odprave, ki je na\u0161la njeno okostje. Blizu muzeja stoji katedrala Svete Trojice, kjer je pokopan tudi zadnji odstavljeni cesar Haile Selassie skupaj s svojo \u017eeno. Posmrtne ostanke Haileja Selassieja so v katedralo prenesli \u0161ele leta 2000, saj je bil pred tem pokopan na skrivni lokaciji. Uradna razlaga njegove smrti govori o zapletu po operaciji prostate, ve\u010dina pa je prepri\u010dana, da so ga v bolni\u0161nici zadu\u0161ili, saj je bil po odstavitvi zaprt. Okoli katedrale so pokopani tudi \u0161tevilni znani patriarhi, \u0161portniki in kulturniki. Na najve\u010dji tr\u017enici v Afriki, Merkato, lahko kupi\u0161 skoraj vse \u2013 od \u0161ivanke do rakete. Zelo zanimiva avantura na resni\u010dno ikoni\u010dni tr\u017enici, ki pa bo najbr\u017e po\u010dasi izginila, saj jo \u017eeli vlada zapreti in posodobiti.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Spomenik cesarju Haile Selassie<\/em>–u<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Utrip na ulici<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
 <\/h5>\n
Afrika, ki ostane v srcu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Kaj napisati za konec tega \u010dudovitega in druga\u010dnega potovanja?<\/p>\n\n\n\n

Za Afriko pravijo, da je najve\u010dji potovalni izziv, in ko te Afrika enkrat prevzame, ljubezen traja in traja. In res je tako. Po Tanzaniji sem spoznala \u0161e Etiopijo \u2013 de\u017eelo z neizmerno lepoto in neverjetno prijaznimi ter sr\u010dnimi ljudmi. Imenujejo jo \u00bbstreha Afrike\u00ab in \u00bbzibelka \u010dlove\u0161tva\u00ab. Je ena najstarej\u0161ih dr\u017eav na svetu ter prava zakladnica zgodovine in kulture. To je de\u017eela odmaknjenih in divjih krajev, plemen in \u2013 seveda \u2013 kave.<\/p>\n\n\n\n

Etiopija je destinacija, ki pravzaprav ni podobna nobeni drugi. Brez te\u017eav smo navezovali stike z doma\u010dini, klepetali (\u010deprav ne poznamo njihovega jezika) in se z njimi smejali. Spoznali smo ljudi, ki \u017eivijo po starih obi\u010dajih in navadah, ki ne poznajo moderne tehnologije in stresa. To je bil pravi odklop, kjer smo pozabili na dneve, \u010das in obveznosti ter u\u017eivali v svetu, kakr\u0161en je bil neko\u010d, dolgo, dolgo nazaj. Do\u017eivetja in izku\u0161nje, ki jih ne bomo nikoli pozabili.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Skupinska slika s sopotniki in vodnikom Bojanom<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

In kot je zapisal na\u0161 vodnik Bojan Gro\u0161elj: \u00bbEtiopija je izvoljena de\u017eela, kjer prebivalci \u017eivijo skromno, a so sre\u010dni, veseli in predvsem izredno ponosni. Na na\u0161i poti smo videli mnogo obrazov Etiopije. Videli smo sre\u010do, \u017ealost, radost in veselje. Kjer koli smo bili, so se nas izredno razveselili, saj Etiopija ni ravno obiskana de\u017eela. V novem letu smo bili znanilci upanja na bolje.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Potovanja v Etiopijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Breda Ga\u010dnik Potovanja v Etiopijo >> Novoletno potovanje v Etiopijo – \u00bbEtiopska pravljica\u00ab – je bilo zame in za sestro pravzaprav nadomestna izbira, saj sva imeli v na\u010drtu povsem drugo destinacijo. Ampak v\u010dasih se je treba na hitro \u00bbpreorganizirati\u00ab in tako je padla odlo\u010ditev – greva v Etiopijo. Da je \u010dudovita, druga\u010dna in posebna, nam je Etiopijo predstavil Oskarjev vodnik Bojan Gro\u0161elj, ko smo z njim potovali po Tanzaniji in Zanzibarju. Ko so […]<\/p>\n","protected":false},"author":126,"featured_media":43128,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[6,334],"tags":[],"class_list":["post-43092","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-etiopija","category-vtisi-potnikov"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t