{"id":41660,"date":"2025-12-02T09:35:29","date_gmt":"2025-12-02T08:35:29","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=41660"},"modified":"2026-01-13T11:03:51","modified_gmt":"2026-01-13T10:03:51","slug":"maramures","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/maramures\/","title":{"rendered":"Maramure\u0161"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Klemen \u0160ega<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Romunijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n

S\u0103p\u00e2n\u021ba – Veselo pokopali\u0161\u010de<\/h5>\n

Po zajtrku zapustimo mesto Baia Mare. Nedeljsko jutro je, pred nami pa je ura in pol vo\u017enje do S\u0103p\u00e2n\u021be. Nahajamo se v romunski pokrajini Maramure\u0161, kjer se \u0161e vedno prepletajo stoletne tradicije njihovih prednikov. Po pribli\u017eno uri vo\u017enje pokrajina postane zasanjano gozdnata, cesta pa se vije skozi bukov gozd. Vozimo se po severozahodu Romunije ob reki Tisi, na drugi strani pa nam pogled uhaja proti Ukrajini. V bli\u017eini S\u0103p\u00e2n\u021be se vse bolj razkriva rezbarska tradicija pokrajine, ki jo bogato prekriva gozd – ta namre\u010d zavzema kar \u0161tiri petine povr\u0161ja. Les je osrednje izrazno sredstvo obrtnikov regije. Nekatere hi\u0161e so povsem lesene, izstopajo pa predvsem monumentalna lesena vhodna vrata. Na treh nosilnih stebrih prevladujeta motiva sonca in zvite vrvi, ki simbolizirata \u017eivljenje in povezanost. Ob\u010dasno sre\u010damo konjsko vprego, seno pa se su\u0161i v kopicah.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Veselo pokopali\u0161\u010de <\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Kri\u017ei iz hrastovega lesa<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Prispemo v S\u0103p\u00e2n\u021bo, kjer je znamenito Veselo pokopali\u0161\u010de. Besedna zveza je morda nenavadna, vendar se odgovor skriva v preteklosti. Predniki dana\u0161njih prebivalcev so na smrt gledali kot na za\u010detek, ne konec \u010dlovekovega \u017eivljenja. Sredi pokopali\u0161\u010da stoji visoka cerkev z barvito streho. Sprehodimo se po pokopali\u0161\u010du s pribli\u017eno 1400 lesenimi kri\u017ei, skoraj vsemi v zna\u010dilni sapan\u0161ki modri barvi. Izku\u0161nja je resni\u010dno nekaj posebnega in edinstvenega. Spoznamo kulturo, ki jo pre\u017eema \u017eivost. Leseni kri\u017ei so rezbarjeni iz hrastovine, na njih pa so izrezljani prizori iz \u017eivljenja in \u0161aljivi verzi. Vsak sku\u0161a zajeti bistvo pokojnikovega \u017eivljenja. Prvi kri\u017e je za lokalnega duhovnika leta 1935 izdelal Stan Ioan P\u0103tra\u0219. Va\u0161\u010dani so njegovo delo sprejeli z navdu\u0161enjem, zato je do svoje smrti ustvaril pribli\u017eno 800 nagrobnih kri\u017eev. Njegovo tradicijo zdaj nadaljuje \u017ee tretja generacija rezbarjev.<\/p>\n\n\n\n

Kri\u017ei iz hrastovega lesa so visoki pribli\u017eno 1,5 metra in imajo na vrhu stre\u0161ico. Barve imajo simbolni pomen: modra predstavlja upanje in svobodo, zelena \u017eivljenje, rumena plodnost, rde\u010da strast, \u010drna pa smrt. Izdelava nagrobnika stane med 300 in 900 \u20ac, sama grobna parcela pa med 600 in 1000 \u20ac.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Cerkev na veselem pokopali\u0161\u010du<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Ogled ma\u0161e<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Omenil sem, da je nedelja. Zato so predvsem \u017eenske posebno skrbno urejene. Oble\u010dejo tradicionalna obla\u010dila, mlaj\u0161e pa \u0161e visoke petke in se skozi vas sprehodijo do cerkve, kjer se udele\u017eijo ma\u0161e. \u010cas tu te\u010de res druga\u010de. Pred hi\u0161ami opazimo \u0161tevilne klopi, na katerih popoldne posedajo va\u0161\u010dani – v\u010dasih sami, pogosto pa v dru\u017ebi sosedov.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Samostan v B\u00e2rsani<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Narodna no\u0161a<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Pot nadaljujemo do nunskega samostana v B\u00e2rsani. Slaba ura vo\u017enje nas pripelje v \u010dudovito okolje, kjer odmeva molitev. Sprehajamo se po urejenih poteh, ob katerih cvetijo \u017eivopisane ro\u017ee. Zvonik lesene cerkve se mogo\u010dno dviga kvi\u0161ku, notranjost pa je v celoti poslikana. Lesene cerkve so ena izmed posebnosti pokrajine. Lokalno prebivalstvo pripada pravoslavni cerkvi. Velik del zgodovine je bil Maramure\u0161 del avstrijskega cesarstva in kasnej\u0161e Avstro-Ogrske, kjer je bila glavna vera rimskokatoli\u0161ka. Zato naj pravoslavnih cerkva ne bi smeli graditi iz kamna. To pa za doma\u010dine, ve\u0161\u010de obdelave lesa, ni predstavljalo ovire. Tako so iz hrastovih brun zgradili \u0161tevilne lesene cerkve s prepoznavnim visoko za\u0161iljenim zvonikom, ki je vedno na zahodni strani cerkve.<\/p>\n\n\n\n

\u010crni humor:<\/strong><\/p>\n