{"id":41563,"date":"2025-11-25T16:20:00","date_gmt":"2025-11-25T15:20:00","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=41563"},"modified":"2025-11-25T16:20:03","modified_gmt":"2025-11-25T15:20:03","slug":"cesa-v-parizu-ne-smemo-zamuditi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/cesa-v-parizu-ne-smemo-zamuditi\/","title":{"rendered":"\u010cesa v Parizu ne smemo zamuditi?"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Miha Zor<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Francijo >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Iz Pariza se vedno vrnem vesel: navdu\u0161en nad vsem, kar sem tam videl in do\u017eivel, pri\u010dakujo\u010d to, kar bom videl in do\u017eivel naslednji\u010d, ko se bom tja vrnil. Pa to ne pomeni, da vsakokrat hodim po drugih poteh in i\u0161\u010dem koti\u010dke, kjer \u0161e nisem bil. Nekatere ulice so mi \u017ee prirasle k srcu in po njih rad stopam vedno, ko sem v tem \u010darobnem mestu. Sem in tja skrenem v kako stransko ulico in pot nadaljujem drugje, tako pa odkrivam tisto, kar mi je prej\u0161nji\u010d ostalo neznano; in ko se z druge strani vrnem na mesto, kjer sem neko\u010d \u017ee bil, se ga razveselim.<\/p>\n\n\n\n

Kaj ho\u010dem re\u010di? Tudi, ko si v Parizu prvi\u010d, ne glede na to, koliko \u010dasa ima\u0161 zanj – del dneva, en dan, nekaj dni ali dlje, te Pariz obogati in nikoli ne pusti praznega. Mesta in njegovih znamenitosti ne do\u017eivljam kot seznam, ki ga \u017eelim odkljukati, ampak kot neomejeno platno, ki je ponekod \u0161e neposlikano, ponekod pa je na njem \u017ee polno plasti. Zato mi je te\u017eko ugotoviti, kaj je tisto, kar bi nekomu, ki gre tja prvi\u010d, priporo\u010dil kot nekaj, \u010desar res ne sme zamuditi – ampak to je dobra novica: kamor koli zaide\u0161, kjer koli se ustavi\u0161, bo tvoje potovanje nagrajeno. Pa vendarle – nekaj idej!<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Obnovljena notranjost stolnice Notre Dame<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Staro mesto – \u00cele de la Cit\u00e9: gotovo ga ne zgre\u0161i nih\u010de, kdor pride v Pariz. Najznamenitej\u0161a stavba na njem je ena najznamenitej\u0161ih, \u010de ne najznamenitej\u0161a v Parizu, stolnica Notre Dame. Kdo je ne pozna ali \u0161e ni sli\u0161al zanjo, kot za eno najimenitnej\u0161ih gotskih cerkva na svetu, kot za feniksa, ki se je ravnokar dvignil iz pepela po po\u017earu, ob katerem je obnemel ves svet, kot za stavbo, ki je v domi\u0161ljiji zaslovela zaradi svojega zvonarja! Notre Dame je v resnici veli\u010dastno do\u017eivetje, tudi \u010de se okrog nje sprehodi\u0161 samo zunaj, kakor je bilo mogo\u010de v zadnjih letih: spretnost srednjeve\u0161kih graditeljev, umetelnost izklesanih kipov, ki s pro\u010delja pripovedujejo zgodbe o kr\u0161\u010danski starodavnosti in srednjeve\u0161ki sposobnosti \u2013 popotnik lahko na trgu pred katedralo postane in \u010das te\u010de druga\u010de. Ampak zdaj spet lahko vstopimo in vonj po dimu, ki se je za\u017erl v skorajda tiso\u010dletje stare stene, do\u017eivetje \u0161e okrepi. Kak\u0161en prostor, kak\u0161na svetloba, ki pada skozi slikana okna! Tudi ko pride\u0161 nazaj na sve\u017e zrak, Notre Dame ostane s teboj. So pa na \u00cele de la Cit\u00e9 \u0161e druge dragocenosti, ki jih marsikdo obide, a zanje se spla\u010da vzeti si \u010das. Naj omenim samo eno: Sainte-Chapelle, nekdanja dvorna kapela, za katero se je danes treba postaviti v vrsto, saj je vstop vanjo z dvori\u0161\u010da \u0161e vedno delujo\u010de Sodne pala\u010de, je pravi \u010dude\u017e. Zidane stene so tu skoraj v celoti zamenjala velikanska okna, vsa raznobarvna, in v notranjosti se po\u010duti\u0161 kot v kalejdoskopu. Zares misti\u010dno do\u017eivetje!<\/p>\n\n\n\n

Od tod lahko zavije\u0161 v eno najbolj edinstvenih pari\u0161kih \u010detrti, \u0161tudentsko \u010detrt, ki pa ima tukaj prav posebno ime: Quartier Latin ali Latinska \u010detrt \u2013 ko je bila v 12. stoletju ustanovljena Pari\u0161ka univerza, so \u0161tudentje za razliko od ostalih prebivalcev pa\u010d govorili latinsko. Tu vlada prav posebna atmosfera: blizu Notre Dame jo v glavnem zaznamujejo turisti, \u010de pa se povzpne\u0161 po gri\u010du, ki se zlagoma, ponekod pa strmeje vzpenja proti jugu, zaide\u0161 v o\u017eje ulice, ki te pripeljejo do skritih majhnih trgov, kjer \u0161e vedno prevladujejo doma\u010dini oziroma mladi, ki \u0161tudirajo na \u0161tevilnih \u0161olah, ki imajo tu \u0161e vedno svoje prostore. To je pristno do\u017eivetje, ki ni narejeno za za\u010dasne obiskovalce, vendar pa to ne pomeni, da se vanj ne more\u0161 vklju\u010diti ali ga vsaj opazovati. Seveda ga dolo\u010da tudi vse, kar je okrog njega: stare pari\u0161ke hi\u0161e (za razliko od desnega brega Sene je tu ostalo ve\u010d Pariza, kakr\u0161en je bil pred velikimi urbanisti\u010dnimi posegi v 19. stoletju), licejske in univerzitetne stavbe, francoski Panteon, ki gospoduje na vrhu gri\u010da, Luksembur\u0161ki park, ki je eden najlep\u0161ih v Parizu, kavarne, v katerih se je svoj \u010das zbirala pari\u0161ka intelektualna elita, knjigarne \u2026 Tu lahko pre\u017eivim ure, dni ali tedne, nikoli mi ne postane dolg\u010das.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka pari\u0161ka \u010detrt ima svoj zna\u010daj. \u010ce iz Latinske \u010detrti nadaljujemo proti jugozahodu, pridemo na Montparnasse, \u010de se usmerimo proti zahodu in nazaj k Seni, se znajdemo pri Muzeju Orsay. Ta je res nekaj posebnega. \u017de zato, ker ima svoje prostore v nekdanji \u017eelezni\u0161ki postaji – kako imenitna je njena zunanj\u0161\u010dina in kako posebno je hoditi med umetninami znotraj. Tu so seveda zbrana \u0161tevilna platna impresionistov (tega res ne gre zamuditi!), pa tudi slikarjev, ki so jim sledili in so zaznamovali likovnost prve polovice 20. stoletja. Tu je model Rodinovih Vrat pekla – a ko stoji\u0161 pred njim, si v nebesih! Na nasprotnem bregu reke se razprostira Louvre – ne glede na to, koliko pala\u010d je \u010dlovek v \u017eivljenju videl, preden je pri\u0161el v Pariz, ga prevzame razse\u017enost te pala\u010de, ki je danes eden najve\u010djih muzejev na svetu. Sem je enkrat seveda treba zaviti – vsaj enkrat, saj se v enem dnevu bolj ali manj lahko le sprehodi\u0161 skozenj. A to je le povabilo, da pride\u0161 nazaj!<\/p>\n\n\n\n

Rad imam tudi desni breg Sene. Tako druga\u010den je od levega, od Louvra proti vzhodu se razprostirajo svetle in prostrane Elizejske poljane vse do Slavoloka zmage, linija pa te\u010de naprej do La D\u00e9fensea, modernega poslovnega okoli\u0161a, ki pa je pravi biser sodobnej\u0161e arhitekture in Veliki obok je v resnici gigantski, a tudi zelo eleganten.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
La D\u00e9fense<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Louvre pono\u010di<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

\u010ce se usmeri\u0161 bolj proti severu, se najprej znajde\u0161 na podro\u010dju velikih boulevardov – tu do\u017eivi\u0161 prej omenjeni urbanizem 19. stoletja, ki je sicer res izbrisal marsikaj starej\u0161ega, a tega ni nadomestil z manj odli\u010dnimi re\u0161itvami: brez sprehoda po katerem od boulevardov Pariza ne more\u0161 do\u017eiveti. In mimo njih pride\u0161 do \u0161e enega dragulja: Montmartra, danes sicer predvsem turisti\u010dnega okoli\u0161a, ki pa vendarle ohranja nekaj posebne \u010darobnosti, ki jo je dobil pred ve\u010d kot sto leti, ko je bil \u0161e vas, kjer so si \u017eivljenje v bli\u017eini Pariza lahko privo\u0161\u010dili tedaj \u0161e revni umetniki. Na Montmartru je treba biti pozoren: tu mrgoli tatov in \u017eeparjev, a \u010de si dovolj pozoren, se od tod vrne\u0161 brez grenkega priokusa in z vso svojo lastnino. Ignorirati ga vseeno ne more\u0161: \u010de ne drugega, je na vrhu bazilika Sacr\u00e9-C\u0153ur, do katere se mora\u0161 povzpeti \u017ee zavoljo \u010dudovitega razgleda, ki se s plo\u0161\u010dadi pred njo odpira na Pariz.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Ena od grobnic na pokopali\u0161\u010du Pere Lachaise<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Bazilika Sacre-Coeur na Montmartru<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Koliko je \u0161e tega! Pari\u0161ka pokopali\u0161\u010da, ki nimajo para na svetu, \u010detrt Le Marais, ki je spet nekaj \u010disto svojega – kako sem zapisal na za\u010detku? Iz Pariza se vedno vrne\u0161 bogatej\u0161i!<\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Francijo >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Miha Zor Potovanja v Francijo >> Iz Pariza se vedno vrnem vesel: navdu\u0161en nad vsem, kar sem tam videl in do\u017eivel, pri\u010dakujo\u010d to, kar bom videl in do\u017eivel naslednji\u010d, ko se bom tja vrnil. Pa to ne pomeni, da vsakokrat hodim po drugih poteh in i\u0161\u010dem koti\u010dke, kjer \u0161e nisem bil. Nekatere ulice so mi \u017ee prirasle k srcu in po njih rad stopam vedno, ko sem v tem \u010darobnem mestu. Sem in tja […]<\/p>\n","protected":false},"author":119,"featured_media":41570,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[274,18],"tags":[],"class_list":["post-41563","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-francija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t