![\"oslovski](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2008\/11\/oslovski-taxi.jpg\")
<\/a>oslovski taxi<\/p><\/div>\n
dopovedovanje, kaj bi rad in kaj te zanima. In ko to vklju\u010di\u0161, ve\u0161 da ti tuji jeziki prav ni\u010d ne pomagajo. Takrat globoko vdihni, za\u010dni govoriti po doma\u010de, lahko uporabi\u0161 tudi najbolj nerazumljivo doma\u010de nare\u010dje, nasme\u0161ek na usta in vsi te bodo vse razumeli. Vsem bo\u0161 vse dopovedal in za\u010duda jih bo\u0161 tudi sam vse razumel. Tako je potekalo sporazumevanje na severozahodu Kitajske, to\u010dno v provinci XinJiang. Da nam bo bli\u017eje razumevanje kje to je; to je biv\u0161a dr\u017eava Turkestan, katero so Kitajci \u00bbosvobodili\u00ab leta 1955. Pred kom \u0161e danes ni nikomur znano. Va\u017eno, da je ta provinca polna nafte, in da lahko Kitajci sedaj nemoteno \u010drpajo nafto za lastne potrebe, kar pa ne zadostuje za celo dr\u017eavo, saj jo \u0161e vedno uvozijo 50%. Sama provinca je velika za 80 Slovenij, in ima 40 mio prebivalcev. Po ve\u010dini so to Ujguri, potomci Turkov, ki razen tega, da spadajo na Kitajsko obmo\u010dje nimajo ni\u010d skupnega z \u00bbosvoboditelji\u00ab. Imajo svojo kulturo, islamsko vero, svoje obi\u010daje, jedi, fizionomija telesa je druga\u010dna. Skratka niso Kitajci. Vendar se Kitajska vlada zelo trudi s priseljevanjem Hanov (Kitajcev) v to provinco.<\/p>\n
<\/a>pe\u010dene pi\u0161ke<\/p><\/div>\n
Zgradijo cela mesta ali pa \u017ee v obstoje\u010dih gradijo cela naselja in tja brezpla\u010dno preseljujejo Hane iz drugih provinc. Z namenom, da razbijejo celovitost Ujgurov. Bojijo se uporov in jih posku\u0161ajo umirjati s prisotnostjo policije in vojske. V vseh vladnih ustanovah, ter ostalih pomembnih dr\u017eavnih to\u010dkah so pove\u010dini zaposleni Hani in dr\u017eijo vajeti trdno v rokah.
\nTja smo potovali v \u010dasu olimpijskih iger, ki so potekale 4.000 km dale\u010d stran, vendar se je vseeno \u0161e kako poznala paranoja v zraku. Bili smo dele\u017eni ve\u010dkratnih cestnih kontrol, strogih kontrol na letali\u0161\u010dih (notranji leti), hotelskih preverjanj prtljage in podobno. Kaj so iskali nih\u010de ne ve, saj so vsaki\u010d pojasnili drugo zgodbo. Enkrat so iskali alkohol, saj je ta izredno nevaren za hotel in verjetno lahko razstreli\u0161 kak\u0161no sobo, drugi\u010d so iskali oro\u017eje, spet tretji\u010d kaj tretjega. Va\u017eno je, da so ljudje zaposleni in da imajo slu\u017ebo. Kaj to\u010dno delajo, pa ni pomembno. Pomembno je tudi, da obdr\u017ei\u0161 nasmeh na ustih, ker v nasprotnem primeru Kitajci zablokirajo. Enostavno ne morejo delovati, \u010de se sogovornik dr\u017ei resno in to jih zmede. Takrat so \u00bb\u010dist fertik\u00ab in ne morejo razmi\u0161ljati. Bolele so me roke od govorjenja, saj potrebuje\u0161 dosti volje in kondicije za sporazumevanje. Pestro postane, ko \u017eeli\u0161 v kak\u0161ni restavraciji naro\u010diti hrano. Njihova asociativna mo\u010d je druga\u010dna kot na\u0161a in nimajo enakih asociacij<\/p>\n
<\/a>pozerska kamela na dnu jezera<\/p><\/div>\n
na zadeve. V neki kitajski restavraciji sem si za\u017eelela jesti pi\u0161\u010danca, vendar me ni nih\u010de razumel. Nato sem pri\u010dela opona\u0161ati kuro, mahati z rokami (perutni\u010dke), pa sem natakarico \u0161e bolj zmedla, kot je \u017ee bila. Debelo me je za\u010dela gledati in si je mislila, da jo zafrkavam. Vendar ji ni potegnilo, da opona\u0161am kuro in da si \u017eelim \u00bb\u010diken\u00ab jesti. Bilo je prav komi\u010dno, in sama sem padla v smeh, ko sem videla njene \u0161iroko odprte o\u010di in usta. \u0160e danes se smejim na ta ra\u010dun, kako sem jo zmedla… Ne preostane ti drugega, kot da se nau\u010di\u0161 dve, tri jedi in te naro\u010da\u0161 cel \u010das, pa \u010detudi ti na koncu potovanja \u017ee iz u\u0161es \u0161trlijo (lahmani, plovi,\u00a0 ri\u017eeva juha, \u0161i\u0161 kebabi).La\u010den le ne bo\u0161, razen \u010de prisega\u0161 na \u017elico in vilice. Zaprise\u017eeni vzemite s seboj jedilni pribor, ker boste tam dobili le pal\u010dke brez \u00bb\u0161nel kursa\u00ab. Ampak verjemite, da boste po enem tednu redne uporabe postali \u017ee pravi mojstri prijemov in akrobacij pri hranjenju s pal\u010dkami. Le na jedilno maj\u010dko ne pozabite. Ta je zelo pomembna, saj se lahko kaj hitro pofleka\u0161 s hrano (lahmani so debeli in zelooooo dolgi \u0161pageti pripravljeni z zelenjavo in mesom). Na\u0161a sopotnica se je zelo prebrisano domislila jedilne maj\u010dke in ko jo je oblekla, je vsem potegnilo, da smo najbr\u017e \u017ee la\u010dni in da moramo narediti en lunch stop. In \u0161e dobro, da so bili ti stopi, druga\u010de bi se prilepili po sede\u017eih od predolgih avtobusnih vo\u017eenj. V Sloveniji nismo navajeni tak\u0161nih dolgih razdalj. Tam pa je \u010disto normalno, da so kraji oddaljeni po 600 in ve\u010d km. Povpre\u010dno smo se vozili 10-11 ur na dan, vmes je bilo par no\u010dnih<\/p>\n
<\/a>v ozadju jezero Kanas<\/p><\/div>\n
vo\u017eenj, tudi zaradi zaostanka v programu. Zaostanek je nastal, ker smo bili v vlaku ujeti 13 ur zaradi pe\u0161\u010denega viharja blizu Turpana. Ker so precenili, da je prenevarno nadaljevati z vo\u017enjo smo se ustavili za 13 ur. Nih\u010de ne ve, ali je bil res pe\u0161\u010deni vihar ali ne, itak imajo blokado informacij. In kar se vlada v Pekingu spomni, tako je. \u010ce re\u010de, da naj povejo da piha, je pa\u010d vihar in se noben ne spra\u0161uje in tuhta. Ne pa tako kot pri nas. Tukaj bi bil \u017ee cel halo, \u010de bi ljudje na vlaku ostali ujeti in zaprti cca 13 ur nekje npr. v Radovljici. Brez informacij, hrane (\u0161e dobro da smo imeli zaloge pi\u0161kotov). \u010cez \u010das so za\u010deli nositi instant juhe in to je bilo to. Tako je na\u0161a odisejada z vlakom potekala 23 ur. Do\u017eiveli smo tudi popolni so\u010dni mrk blizu Hamija, ki je trajal cca. 2 minuti. Do\u017eivetje je nepopisno lepo in ob enem srhljivo. Vsa tista \u010dudna svetloba, ki ni no\u010d in ni dan, postane hladno, \u017eivali utihnejo, ljudi napolni evforija in srh, kaj \u010de tako ostane za vedno in se sonce ne prika\u017ee ve\u010d?!<\/p>\n
<\/a>popolni son\u010dni mrk-korona<\/p><\/div>\n
Tako nekako so se verjetno po\u010dutili vsi tisti, ki so bili v zgodovini izgnani iz kitajskega cesarstva in katere so vrgli ven na zadnji to\u010dki kitajskega zidu v JiaYuguanu. Od zidu naprej ni bilo ni\u010d, razen pu\u0161\u010dave Gobi. In kdor vstopi v pu\u0161\u010davo, se iz nje ve\u010d ne vrne. Vendar je le s\u010dasoma tam nastalo naselje in potem mesto. Torej si lahko mislimo, da so v tem mestu potomci teh izgnancev (kriminalcev, politi\u010dnih izgnancev itd.).
\nNa na\u0161i poti so bile kar pogoste \u00bbodisejade\u00ab. Ena tak\u0161nih je sledila \u0161e v Rde\u010di kanjon, do katerega nas je vodila 72 km dolga makadamska luknjasta cesta po strugi reke. Do tja smo potrebovali 5 ur. Si predstavljate 5 ur 70 km po luknjasti poti? Vendar se je izpla\u010dalo. Kanjon je fenomenalen in ga je vredno prehoditi (5,2 km). Vse te oblike, barve… Pot proti naslednji destinaciji Ku\u010di je bil \u0161e bolj odisejisti\u010dno obarvan, saj nismo
\nmogli ven iz te struge. 10 km pred izhodom se je pokvaril en izmed mnogoterih kamionov in obti\u010dal na sredi<\/p>\n
<\/a>\u017eivinska tr\u017enica v Ka\u0161garju<\/p><\/div>\n
ceste. Prehod ni bil ve\u010d mo\u017een v nobeno smer. Slovenci, navajeni reda in discipline smo vzeli zadevo v svoje roke. Dobesedno. Vodi\u010d, ter midva z Andrejem smo se \u0161li prometnike in pri\u010deli z usmerjanjem prometa. Pono\u010di okoli polno\u010di, in kjer je cestnega prahu za izvoz, smo z naglavnimi lu\u010dkami pri\u010deli kriliti in usmerjati nekatere naprej, druge nazaj toliko \u010dasa, dokler na\u0161emu avtobusu nismo naredili proste poti, za izhod iz te zme\u0161njave in ozkega grla. Po kak\u0161ni uri je na\u0161 \u0161ofer na\u0161el \u0161e neko zapu\u0161\u010deno cesto po kateri smo nadaljevali pot in kon\u010dno pri\u0161li ven iz tega za\u010daranega kanjona. O\u010ditno nam ni bil namenjen. Tako kot ne jezero Karakul na vi\u0161ini 3.600 m, kjer je bilo slabo vreme in je pono\u010di de\u017eevalo. \u010ce boste kdaj bivali v jurti, preverite, \u010de je cela in \u010de slu\u010dajno kje pu\u0161\u010da. \u010ce<\/p>\n