{"id":4103,"date":"2010-08-30T09:18:59","date_gmt":"2010-08-30T08:18:59","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=4103"},"modified":"2010-08-30T09:18:59","modified_gmt":"2010-08-30T08:18:59","slug":"po-uhojenih-poteh-zahodne-turcije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/po-uhojenih-poteh-zahodne-turcije\/","title":{"rendered":"Po uhojenih poteh zahodne Tur\u010dije"},"content":{"rendered":"

<\/a>
\nMrzel popoldan na Brniku in vpra\u0161anje: \u00bbOskar?\u00ab \u00bbJa, Oskar \u2013 Tur\u010dija\u00ab. Izmenjamo nasme\u0161ke, se na hitro predstavimo, zraven vsega pa dobimo \u0161e darilo, popotni\u0161ki dnevnik, razglednice in prve in informacije o dr\u017eavi v katero se odpravljamo.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na\u0161a malo skupinico je po pristanku v Istanbulu pri\u010dakal lokalni vodnik. \"\"<\/a>Na poti do hotela nam je na hitro natresel \u0161e nekaj nasvetov. Ov\u010dice tako prepu\u0161\u010dene same sebi smo se takoj odpravile na ve\u010derjo. Na\u0161li smo eno o\u0161tarijo, kjer so sedeli sami Turki in sklenili da bo za nas prava. Pogumno smo naro\u010dili specialiteto \u0161efa kuhinje, ki se je pokazala za zelo fino. Na mizo je pri\u0161la v lon\u010deni posodi, bili pa so jaj\u010devci z ov\u010detino in govedino v paradi\u017enikovi omaki posuti s sirom in se enkrat zape\u010deni. Ful smo navalili, \u0161ef kuhinje pa je bil tako zadovoljen z na\u0161im apetitom, da nas je pri\u0161el slikat.
\nZatem smo se odpravili na Taksim to je\u00a0trg kamor se pride vsak ve\u010der pokazat pol Istanbula. Gne\u010da je nepopisna, vozi tramvaj z \u017eivo muziko, hrane, pija\u010de in dobe volje je v izobilju.
\nZjutraj smo sre\u010dali na\u0161o vodi\u010dko Ano Marijo, ki nas je takoj popeljala na intenzivne oglede znamenitosti. \u017de ob 9. uri zjutraj je termometer kazal 39 stopinj. V lahnem drncu smo si ogledali Istanbul, se najedli in se \u017ee okoli 16. ure popoldan z na\u0161im avtobusom odpravili v naslednji kraj, Afyon. Nasa Ana Marija ima tako prijeten glas, da smo ob opisu zgodovine Tur\u010dije na poti iz Istanbula na avtobusu vsi zaspali kot ubiti. V naslednji hotel smo pri\u0161li pozno zve\u010der in takoj se je pokazala tur\u0161ka gostoljubnost. Za\u017eeleli smo si pivo, ki ga v hotelu niso imeli (muslimanska dr\u017eava pa\u010d) ampak receptor se je takoj z motorjem odpravil v trgovino in nam prinesel mrzlo pivo. Pravo olaj\u0161anje.
\nTakoj zjutraj nas je Ana Marija gnala na ogled \u010crne trdnjave (samo 700\u00a0zelo visokih\u00a0stopnic) pri temperaturi, ki je bila blizu 40 stopinj. Ogledali smo si se tipi\u010dno osmansko hi\u0161ko, spili \u0161erbet, pa nazaj v avtobus.
\nAna Marija in lokalni vodi\u010d Janez (Mustafa) sta nam podelila tur\u0161ka imena z nalogo, da sami ugotovimo kaj pomenijo. Na\u0161a ekipa se tako zdaj imenuje: \u015eirin, Leya, Tayfun, Mehtab, Huseyn, Dilek, Tuana, Fatih, Sybel in H\u00fclya. Tur\u0161ko ime na\u0161e vodi\u010dke je Duygu, slovensko ime na\u0161ega \u0161oferja pa Sre\u010dko.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Prispemo\"\"<\/a> v Pamukkale in \u010deljust nam pade na kolena, res taksne kot na sliki. Po kratki siesti se odpravimo na ogled nekropole v Hierapolisu, se vr\u017eemo v \u0161ampanjsko kopel in se\u00a0takole \u010disto pomlajeni odpravimo med ponvice. Sonce zahaja, mi pa si damo du\u0161ka s slikanjem.
\nNaslednji dan je na vrsti Efez, najlep\u0161e in najbolje ohranjeno rimsko mesto v Anatoliji, znano po Artemidinem templju. \u00a0\u0160koda le, da so vsi turisti, ki so trenutno v Tur\u010diji sklenili, da si ga bodo ogledali na isti dan kot mi.
\nPo ogledu Efeza sledi Anina radijska oddaja, ki nas zaziblje v prijeten spanec in \u017ee so na vrsti Priene. Na\u0161a ekipa v gledali\u0161\u010du uprizori starogr\u0161ko tragedijo z naslovom Rojstvo Atene<\/em>. \u0160e prej so na\u0161i sve\u010deniki \u017ertvovali Janeza (na\u0161 lokalni vodi\u010d) bogovom. Do\u017eiveli smo stoje\u010de ovacije.
\nPo\u010dasi se pri\u010denjajo trenutki \u010distega u\u017eitka. Na\u0161a pot se kon\u010da na obali dovolj zgodaj, da se vsi pome\u010demo v vodo. Kraj Ku\u015fadasi je zelo turisti\u010den, zato smo kar zadovoljni, da gremo hitro naprej.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Duygu za nas pripravi presene\u010denje, \"\"<\/a>ustavimo se v eni vasici, kjer nas takoj obkro\u017eijo tetke, ki prodajajo prte in nakit. <\/a><\/a>Ker je tam tudi razgledna to\u010dka, se najprej odpravimo tja, z nami pa seveda cela vas. Kljub prepri\u010devanju, nih\u010de ni\u010d ne kupi, zato se ena tetka spomni in nas povabi k sebi domov na \u010daj, \u010desar smo zelo veseli. Zba\u0161emo se v dnevno sobo, ona pa odide kuhat \u010daj. Tukaj namre\u010d cele dneve pijemo tur\u0161ki \u010daj ali pa ayran (slan jogurt). Ta\u010das ko je gospodinja kuhala \u010daj, je soseda pri\u010dela prodajat in ko je na\u0161a gostiteljica to videla, je izbruhnil pravi prepir. Po \u010daju smo potem v miru za\u010deli sklepati posle, pri gospodinji je vsak nekaj kupil, sosede pa so se zunaj kujale, dokler ni gospodinja dovolj prodala, potem so smeli posle sklepati tudi one.
\nNa pot v Dalyan smo obiskali Apolonovo prero\u010di\u0161\u010de v Didimu. Prihodnost je \u0161e zmeraj neznanka.\u00a0 Dalyan le\u017ei na obali jezera,\u00a0zato smo se zve\u010der vkrcali na ladjico, se ob polno\u010di okopali v presenetljivo toplem jezeru ter ob vin\u010dku preplesali celo pot nazaj.
\nZjutraj smo lahko malo pospali in se ob devetih z ladjico odpravili na \u017eelvjo pla\u017eo. Vodi\u010d povle\u010de po vodi rakovice in \u017ee jo vidimo, zelo veliko \u017eelvo vrste glavata kareta (kareta kareta). V iskanju hrane se ji kmalu pridru\u017ei \u0161e druga in uprizorita pravi ples. Sledilo je kopanje v morju. Morje in jezero sta namre\u010d lo\u010dena le z ozkim pasom peska. Bili so ravno prav veliki valovi, da smo se do onemoglosti metali v vodo.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Popoldan se z ladjico odpeljemo do blatne kopeli. \"\"<\/a>Skupinsko smo odpujsali v bazen z blatom, drug drugega namazali od glave do pete in se taki pujski posu\u0161ili na soncu. Gladke koze smo pri\u0161li v hotel in se uredili za nargilo. Smo se dimili kot za stavo.
\nVsemu temo u\u017eivanju je sledil res adrenalinski dan. Za\u010deli smo z mestom duhov. Mesto je tako zapu\u0161\u010deno, da so ga zapustili tudi vsi duhovi. Ni treba povedat, da smo po hribu letali pri kakih 40 stopinjah. Po ayranu smo prijetno osve\u017eeni v avtobusu pozaspali po pribli\u017eno 30 sekundah.
\nNaslednji postanek, prodnata pla\u017ea, ki se je uvrstila med 8 najlep\u0161ih na svetu. Pla\u017ea je res lepa, morje prekrasno, ampak sence pa niti za mi\u0161jo dlako. Kot kake stare mamke smo se po prihodu iz vode zamotali v karkoli smo \u017ee pa\u010d imeli. Tak\u0161ni klo\u0161arji smo padli v eno \u010dajnico (te so v Tur\u010diji namenjene le mo\u0161kim), kjer so nas kar malo ogor\u010deni gledali, vendar so Turki \u017ee zdavnaj obupali nad neotesanostjo zahodnja\u0161kih \u017eensk in so nas postregli.
\nPo kratkem dreme\u017eu smo pri\u0161li v kanjon Saklikent. Po pre\u010dkanju najbolj ledene re\u010dice, kar si jih lahko predstavljate (do ta\u010das, da si pri\u0161el \u010dez, si imel noge \u017ee v kr\u010dih), sem nam je za hip utrnila misel, kaj pa \u010de ne bi … No, na sre\u010do v besednjaku nase vodi\u010dke \u00bbne bi\u00ab ne obstaja, zato smo nadaljevali. Voda v kanjonu ni bila mrzla in zaradi vro\u010dine je tudi ni bilo veliko. Pot nas je vodila po vodi, po blatu, preko kaskad in slapov. Seveda ni \u010disto ni\u010d zavarovana, zato je o\u017eivel timski duh, Janez in na\u0161i mo\u0161ki, pa so se izkazali za prave kavalirje. Vlekli so nas od zgoraj, porivali od spodaj. V\u010dasih smo bili na vseh \u0161tirih, drugi\u010d spet do ramen v vodi. Pribli\u017eno na pol poti smo sre\u010dali Pra\u0161i\u010dkove, skupino mladih, ki se je sredi kanjona od glave do pet namazala z blatom. S timskim duhom nam je uspelo priti do konca kanjona, do slapu. Nase tri par\u010dke smo poslali, da so se zlup\u010dkali pod slapom, potem pa hajd nazaj. Nazaj je \u0161lo malo la\u017eje, saj smo se v\u010dasih kar dri\u010dali in tu pa tam z ta zadnjo zajezili pretok vode. Utrujeni in zadovoljni smo \u0161li \u0161e na pala\u010dinke. Zve\u010der pa spet na nargilo. Od samega
\nadrenalina se nam je se do polno\u010di kar smejalo.
\nVsemu temu razburjenju je sledil prost dan za kopanje in \u0161oping, kar nam je tudi zelo prav pri\u0161lo.
\nPo zelo napornem dnevu po\u010ditka, \u0161oping namre\u010d \u010dloveka zdela bolj kot kanjon, smo se naslednji dan vkrcali na na\u0161o barko. Na\u0161 Oskar tim se je preimenoval v Vre\u010dkarjeve oziroma v Migros tim (Migros je veriga supermarketov). Na ladjico nismo mogli nesti kov\u010dkov, zato smo vse spakirali v vre\u010dke.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Na\u0161 kapetan nas je zapeljal v prvi zaliv, \"\"<\/a>kjer smo bili vsi takoj v morju. Po eno urnem u\u017eitku v vodi, smo pot nadaljevali v naslednji zaliv, kjer se je vse skupaj ponovilo. Na\u0161 vrli\u00a0 kapitan je v tem \u010dasu skuhal odli\u010dno kosilo. Ker se po jedi ne sme plavati, nam je preostalo le son\u010denje in spanje. Pa samo do naslednjega zaliva, kjer smo bili spet vsi v vodi. Janez nas je nau\u010dil tur\u0161ko igro, ki se imenuje OK, ki nas je \u010disto zasvojila.
\nDa le ne bi samo lenarili, smo si ogledali potopljeno mesto ob otoku Kekova ter vasico Simena s trdnjavo in plavajo\u010dim sarkofagom. Privo\u0161\u010dili smo si \u0161e najbolj\u0161i sladoled in ledeno kavo. Uf, trpljenje.
\nDan je ob kopanju, igranju OK in ogledih hitro minil, kapetan pa je postregel z ve\u010derjo, ki je bila odli\u010dna, kot vse kar smo v Tur\u010diji poskusili.
\nV vodi nismo bili \u017ee kaki dve uri, zato smo se v trdi temi spet pometali v vodo in ob plavanju u\u017eivali v iskrenju planktona. Noro!
\n\u017dal zve\u010der ni bila na vrsti stalna radijska oddaja na\u0161e Duygu, da bi nas ne\u017eno zazibala v spanec ampak je bilo kot na dirkali\u0161\u010du formule 1. Ali druga\u010de povedano, cela Tur\u010dija je priskrbljena z drvmi za zimo. Na\u0161 kapitan je namre\u010d utrujen zaspal na palubi na hrbtu. Na\u0161i vodi\u010dki je uspelo zadremati, vendar se je kmalu zbudila in vpra\u0161ala: \u00bbKaj je to za ena \u017eival?\u00ab
\nNaslednji dan smo nadaljevali z intenzivnim kopanjem in se ob 11. uri \u017eal \u017ee izkrcali iz na\u0161e barke. Pot nas je vodila proti Antalyi z vmesnimi kopanji. Utrujeni smo pri\u0161li v eno najbolj turisti\u010dnih\u00a0 mest v Tur\u010diji, na\u0161 hotel pa na sre\u010do ni bil en od turisti\u010dnih silosov, ampak prenovljena osmanska hi\u0161ka sredi mesta. Naj povem, da je bilo 40 stopinj in taka vlaga, da je \u017ee samo dihanje povzro\u010dalo obilno potenje.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Zjutraj smo odpotovali v gorovje Taurus, se ustavili \"\"<\/a>v eni prijetni doma\u010di o\u0161tariji (hrana spet odli\u010dna, \u017eenske \u017ee godemo o pridobivanju kilogramov), obiskali Kurde in zve\u010der prispeli v Ta\u0161kent, majhnem mestu sredi hribov. \u00a0Utrujeni od poti smo \u0161li kar spat. \u0160e sre\u010da, saj se je jutro za\u010delo res zgodaj. Sicer smo se \u017ee nau\u010dili ignorirati prvi jutranji klic k molitvi, ki se zgodi okoli 5. \u00a0ure zjutraj, tokrat pa ni \u0161lo saj se mesto nahaja v majhni dolini in se je zvok tako pomno\u017eil, da smo vsi mislili, da imamo zvo\u010dnik iz minareta napeljan naravnost v sobo.
\nPred nami je ta dan bila dolga pot. Prvi postanek je bila Konya. Utrdba Islama in dom pokojnega islamskega mistika Jelal-al-dina Rumija Mewlane, cilj mnogih romarjev. Popoldan pa smo \u017ee prispeli v Kapadokijo in naredili prvi sprehod med angeli v Dolini angelov. Ostali smo \u010disto brez besed.
\nV hotel smo prispeli pozno zve\u010der in se la\u010dni odpravili v eno o\u0161tarijo, ki jo je priporo\u010dila Duygu. Prijazni stric nas je posadil za mizo in kot je to v navadi najprej vpra\u0161al od kod smo. Na odgovor iz Slovenije je zadovoljno kimal z glavo: \u00bbAha. Oskar\u00ab. Jedli smo d\u017euve\u010d, ki pride v glineni posodi na vrhu katere je zape\u010den kruh. Njam.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Zjutraj smo se \u010disto optimisti\u010dni zbrali na zajtrku, \"\"<\/a>ne da bi slutili kak\u0161en dan sta nam pripravila Duygu in Janez. Za\u010delo se je \u017ee na prvi razgledni to\u010dki, ko smo po mnogih OHIH in AHIH od\u0161li na sprehod naravnost po skalcah navzdol (vsi normalni turisti so \u0161li na sprehod po cesti). Bilo je kot v kanjonu. Mo\u0161ki so vlekli od zgoraj in porivali od spodaj. Dol smo pri\u0161li pra\u0161ni od glave do pete, predvsem pa bolj \u0161trle\u010dih delih, npr. jo\u0161kih. Normalni turisti so verjetno mislili, da smo bili zgubljeni kak teden. In tako je \u0161lo ves dan. \u010ce ni bilo skalc ali pa hriba pa je bilo 400 stopnic. In kak\u0161na je bila temperatura? Samo 42 stopinj.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Do ve\u010dera smo bili \u017ee cisto obnemogli, po\u010ditek pa ni pri\u0161el v po\u0161tev, saj nas je \u010dakal tur\u0161ki ve\u010der. Vse so nas nabasali v en velik prostor, kjer je bil na sredini oder. Pla\u010da se vstopnina, potem pa lahko pije\u0161 kolikor zmore\u0161. Imajo vodko, rak\u026a (jane\u017eevo \u017eganje), vino, pivo in brezalkoholne pija\u010de. Predstava je bila super, plesalci res dobri, k plesu pa so vklju\u010devali tudi turiste. V silni gne\u010di so natakarji komaj zmogli, \"\"<\/a>ampak mi smo imeli sre\u010do, da je za nami sedel nek velepomembne\u017e z ljubico. Da bi vi videli kako so ga natakarji obletavali. Ko je opazil, da trpimo \u017eejo je smo pomignil z roko in pija\u010da je bila spet na mizi. \u00a0Nekje proti koncu predstave sta na\u0161a Leila in Husein opazila, da je rak\u026a na njegovi mizi druga\u010den. Ker smo se v Tur\u010diji vsi hoteli kar najve\u010d nau\u010diti, sta mu iz mize pljunila steklenico ta bolj\u0161ega rak\u026a-ja, seveda samo za to, da ugotovimo v \u010dem je razlika. \u00a0Bil je seveda tudi mnogo bolj\u0161i. Okoli 12. ure je bilo predstave konec in turisti so se pridno zbasali domov, mi pa smo zapeli \u00bbRompompom \u0161e ne gremo domov\u00ab. Takoj je priletel glavni plesalec in nas povabil na Makareno. Plesa se je seveda udele\u017eila skupina v celoti. Potem nam je prijazno razlo\u017eil, da moramo domov, mi pa spet \u00bbRompompom \u2026 \u00bb Velepomembne\u017e je samo pomignil z roko pa smo se odplesali eno od Tarkana.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Zjutraj smo se zbrali na zajtrku v razli\u010dnih stadijih polomljenosti. Najbolj pogosta izraza sta bila AU in JOJ. Ampak kaj smo hoteli. \"\"<\/a>Kapadokija je \u010dakala. Sredi dneva nas je v \u010dasu kosila dohitela manj\u0161a nevihta, ki smo jo v zabavo doma\u010dih mo\u0161kih prevedrili v \u010dajnici ob \u010daju in OK-ju. Kot poznavalci, smo tokrat po\u010dakali, da so nas v \u010dajnico povabili.
\nKot zadnjo smo obiskali dolino ljubezni ali po doma\u010de Lulekvil oz. Kur\u010didol. Kak\u0161na ljubezen, \u010dista pornografija. XXX
\nPohodi so se ta dan zgodaj kon\u010dali, saj nas je zve\u010der \u010dakal \u0161e obisk hamama. Duygu je rekla, da smo \u017eenske lahko zgoraj brez, saj so maserji profesionalci in se bodo jo\u0161k ognili. Naj re\u010dem le, da upamo, da so masirali v pravo smer in se nam bodo jo\u0161ki pove\u010dali in ne zmanj\u0161ali.<\/p>\n\n\n\n
\u00a0<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

Zadnji dan potovanja smo pre\u017eiveli na poti do Istanbula s postankom v Ankari. Ta dan smo do\u017eiveli tudi najvi\u0161jo dnevno temperaturo potovanja, 45 stopinj.\u00a0 \"\"<\/a>\u010cisto omoti\u010dni smo \u0161e zmogli mo\u010di, da smo si ogledali Atat\u00fcrkov mavzolej in muzej. Potem pa spet na pot. Na\u0161 Sre\u010dko nas je varno dostavil na letali\u0161\u010de in na\u0161e potovanje se je kon\u010dalo. \u010ceprav smo potovali po uhojenih poteh, smo skupaj napisali popolnoma novo zgodbo.
\nZapisala Helena Vogrinec – Hulya<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Mrzel popoldan na Brniku in vpra\u0161anje: \u00bbOskar?\u00ab \u00bbJa, Oskar \u2013 Tur\u010dija\u00ab. Izmenjamo nasme\u0161ke, se na hitro predstavimo, zraven vsega pa dobimo \u0161e darilo, popotni\u0161ki dnevnik, razglednice in prve in informacije o dr\u017eavi v katero se odpravljamo. \u00a0 Na\u0161a malo skupinico je po pristanku v Istanbulu pri\u010dakal lokalni vodnik. Na poti do hotela nam je na hitro natresel \u0161e nekaj nasvetov. Ov\u010dice tako prepu\u0161\u010dene same sebi smo se takoj odpravile na ve\u010derjo. Na\u0161li smo eno o\u0161tarijo, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,5],"tags":[],"class_list":["post-4103","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-turcija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t