{"id":39975,"date":"2025-09-17T11:05:22","date_gmt":"2025-09-17T09:05:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=39975"},"modified":"2025-10-09T14:49:45","modified_gmt":"2025-10-09T12:49:45","slug":"potovanje-po-azorih-skozi-moje-oci","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/potovanje-po-azorih-skozi-moje-oci\/","title":{"rendered":"Potovanje po Azorih skozi moje o\u010di"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: sopotnica Ula<\/em><\/p>\n

Potovanja na Azore >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za potovanje na Azore sem se odlo\u010dila, ker sem potrebovala odklop od vsakodnevnega vrve\u017ea. In tam sem ga na\u0161la. Tam \u010das te\u010de po\u010dasneje, misli se izgubijo v ritmu oceana, narava pa je tako mogo\u010dna, da v glavi preprosto ni prostora za skrbi. \u010ce vas zanimajo A(tra)ktivni Azori pri turisti\u010dni Agenciji Oskar, vas v tem zapisu na hitro popeljem skozi svoje potovanje. Da bo va\u0161e branje lahkotnej\u0161e, dodajam kan\u010dek humorja in upam, da vam bo tekom branja narisal nasmeh na obraz.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010detek nove dogodiv\u0161\u010dine <\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Na\u0161e potovanje se je pri\u010delo v Ljubljani, kjer smo se zbrali kot mala, a vedo\u017eeljna skupina popotnikov. To je bil trenutek, ko so se za\u010dela tkati nova poznanstva – tista, ki so se ohranila tudi po vrnitvi domov. Skupaj smo se podali proti letali\u0161\u010du Marco Polo v Benetkah, od koder smo poleteli najprej v Lizbono in nato \u0161e naprej proti otoku S\u00e3o Miguel. Po celodnevni poti smo v ve\u010dernih urah pristali na otoku S\u00e3o Miguel. Na letali\u0161\u010du smo prevzeli prtljago in lahko bi rekli, da smo imeli dvojno sre\u010do: prispeli smo mi in prispeli so tudi vsi na\u0161i kov\u010dki. Razlog za veselje in olaj\u0161anje, saj nam je postalo jasno, da nam ne bo treba loviti nove garderobe v stilu “I love Azores” ali “Keep calm and love Azores”. Na letali\u0161\u010du nas je pri\u010dakal avtobus, ki nas je odpeljal do hotela. V hotelu smo na hitro odlo\u017eili stvari in skoraj v teku odhiteli proti trgovini, ki je bila odprta le \u0161e kratek \u010das. Uspelo nam je nakupiti nekaj sladkih pregreh in nujnih energijskih zalog za naslednji dan. Pla\u010devali smo v zadnjih minutah pred zaprtjem, a va\u017eno je bilo le to, da smo ven stopili kot zmagovalci, vsak s svojo vre\u010dko malega zaklada. Na poti nazaj proti hotelu se je na\u0161a skupina razdelila na dve “ekipi”: tisti, ki so posteljo videli kot najbolj\u0161o atrakcijo dneva, in tisti, ki so menili, da je treba nujno \u0161e malo \u00bbraziskati lokalno kulturo\u00ab ob kozarcu ali dveh piva.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Sladki ananas<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
“Raziskovanje lokalne kulture”<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\u00a0<\/h5>\n
Sete Cidades – modro in zeleno srce otoka<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Naslednje jutro smo v dan stopili vsi, pravo\u010dasno in nasmejano, celo na\u0161i najbolj zavzeti raziskovalci lokalne kulture. Dan smo za\u010deli z zajtrkom, kjer sladkega ananasa res ni zmanjkalo. Ko smo telo okrep\u010dali z vsemi potrebnimi hranili, je bil \u010das, da se odpravimo proti izhodi\u0161\u010dni to\u010dki, od koder smo za\u010deli pohod na Sete Cidades. Od za\u010detka pa vse do konca so nas spremljali \u010dudoviti nasadi hortenzij, ki so pot obarvali z \u017eivahnimi odtenki modre in vijoli\u010dne. Pot nas je vodila do razgledne to\u010dke Miradouro da Boca do Inferno, kjer se je pred nami odprl veli\u010dasten pogled: neskon\u010den Atlantski ocean in dve jezeri, ki v sebi skrivata svojo zgodbo. Razgled je bil skoraj nadrealen, eden tistih, ki jih posku\u0161a\u0161 ujeti v fotografijo, a ve\u0161, da ji dela krivico, in tisti nadrealen ob\u010dutek ob\u010duti\u0161 samo, ko si v tistem trenutku tam. Vreme nam je bilo naklonjeno. Sonce je sijalo brez premora in \u010de sem iskrena, je imela bli\u017eina ekvatorja svoj “moment”, ko nas je u\u010dila, da cenimo prav vsak vetri\u010d, ki je popihal \u010dez greben in nam olaj\u0161al korake. Po pohodu nas je \u010dakalo kosilo, nato kopanje v naravnih lavinih bazen\u010dkih, ki jih je oblikovala vulkanska dejavnost. Polnjeni so z morsko vodo Atlantika, kar je pomenilo na\u0161 prvi pravi stik z oceanom. Temperatura? Ravno prav\u0161nja, da nas je osve\u017eila in prijetno ohladila. In ker se po tak\u0161ni potezi spodobi, smo si privo\u0161\u010dili \u0161e osve\u017eitev “od znotraj” \u2013 pivo je poskrbelo za popoln zaklju\u010dek dneva. Ko smo se vrnili v hotel, smo se uredili in sko\u010dili \u0161e v mesto, nato pa se prepustili prijetni utrujenosti. Regeneracija za drugi dan se je lahko za\u010dela.<\/p>\n\n\n\n

Furnas<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Raziskovanje kraja Furnas smo za\u010deli na razgledni to\u010dki Pico do Ferro, kjer se nam je odprl pogled na jezero Furnas. Ko smo se navzeli pogledov, smo se pri\u010deli spu\u0161\u010dati proti jezeru. \u010ce sem iskrena, smo ga vsi prej zavohali kot pa zagledali. Vonj po gnilih jajcih nas je spremljal kot dobrodo\u0161lica, ki je nikakor ne more\u0161 prezreti (\u010deprav bi si tega morda \u017eeleli). Sledil je ogled parka Grenna, kjer smo se zna\u0161li sredi bujnega zelenja. Pot nas je vodila do slapu, ki pa se je odlo\u010dil za bolj minimalisti\u010dno razli\u010dico svoje predstave \u2013 vode je bilo bolj za poku\u0161ino kot za ob\u010dudovanje. A ni\u010d zato, vsaj za fizi\u010dno kondicijo je bilo poskrbljeno, saj smo do tja prehodili kar 300 stopnic. \u010ce ni\u010d drugega, smo si prislu\u017eili kosilo brez slabe vesti! Kosilo je bilo usmerjeno v njihovo tradicionalno pripravo. \u010ce pa sem \u010disto iskrena, nisem natan\u010dno vedela, kaj vse je bilo na kro\u017eniku, a moje brbon\u010dice so bile navdu\u0161ene, \u017eelodec poln, kro\u017enik prazen, na obrazu pa \u0161irok nasmeh. Upam, da vam moja razlaga zado\u0161\u010da. Popoldne nas je \u010dakal \u0161e botani\u010dni park Terra Nostra, kjer smo se lahko namakali v termalni vodi. To je bila prava terapija za du\u0161o. Voda naj bi imela zdravilne u\u010dinke in seveda smo se vsi pogumno namo\u010dili, ker kdo pa ne bi rad postal bolj zdrav, mar ne? Voda je bila tako topla, da nismo zdr\u017eali prav dolgo, a zagotovo smo po\u010dakali ravno toliko, da so “vsi toksini” zapustili na\u0161e telo. Polni in prijetno zmeh\u010dani od toplote ter nekoliko zasanjani smo se vrnili proti hotelu. Na avtobusu je kmalu zavladala ti\u0161ina, skoraj vsi smo oddremali kak\u0161no “kitico” in tako nabrali novih mo\u010di. Ob prihodu v hotel pa \u2026 no, verjetno \u017ee veste, kaj je sledilo: priprave na ve\u010der in nova mini dogodiv\u0161\u010dina.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Hortenzije ob poti<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Pogled na jezero Furnas<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\u00a0<\/h5>\n
Planta\u017ee \u010daja, Gorreana<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Ogledali smo si najstarej\u0161o in najpomembnej\u0161o tovarno \u010daja v Evropi, Gorreana. Sprehodili smo se skozi neskon\u010dne vrste \u010dajnih grmov in si predstavljali, koliko zgodb se skriva v teh zelenih listih. Planta\u017ea je znana predvsem po pridelavi zelenega in \u010drnega \u010daja. Razlika med njima je precej preprosta: pri zelenem \u010daju listi\u010de po obiranju hitro segrejejo, da ustavijo oksidacijo, pri \u010drnem pa jih pustijo, da popolnoma oksidirajo. V glavi sem si to malce poenostavila: zeleni \u010daj je za “zelene”, torej mlade ljudi, \u010drni pa za “izku\u0161ene” oziroma bolj zrele. Seveda vem, da to ni povsem res, a ker mi je bila ta teorija simpati\u010dna, sem si na koncu kupila zeleni \u010daj, da ostanem na strani mladih. Po ogledu in sprehodu po planta\u017ei je sledilo spro\u0161\u010danje in prijetno ohlajanje v Atlantskem oceanu. Valovi nas spomnijo, da je ocean tu vedno gospodar, a tudi najbolj\u0161i zdravilec utrujenih nog. Dan smo zaklju\u010dili s povratkom v hotel in \u2026 no, nadaljevanje verjetno \u017ee poznate.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Planta\u017ee \u010daja<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\u00a0<\/h5>\n
Queijade, Salto do Prego <\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Sladkosnedi za\u010detek dneva. Opravili smo se proti Vila Franci do Campo do Morgado, kjer smo u\u017eivali v pogledu na Atlantik, ob tem pa srkali dobro kavo in sladkali s tradicionalnimi queijadami. Bile so odli\u010dne – izginile so v hipu. Pred odhodom sem \u0161e sko\u010dila \u00bbpogledati\u00ab toaletne prostore in bila prijetno presene\u010dena – skozi stekleno steno je bilo mo\u017eno videti, kako pripravljajo queijade. Sledil je kratek sprehod ob morju, nato pa smo se z avtobusom odpeljali do izhodi\u0161\u010dne to\u010dke za pohod proti slapu Salto do Prego. Pot nas je vodila skozi pravo “morje” rumenih cvetov, ki so na prvi pogled izgledali \u010dudovito. Vodnik nam je hitro pojasnil, da gre za invazivni ingver, ki se \u0161iri hitreje, kot ga uspejo izkoreniniti. Lahko bi rekli, da je to lepota, ki doma\u010dini niso ravno veseli. Slap nas je pri\u010dakal v vsej svoji mogo\u010dnosti; tokrat ni skoparil z vodo. Voda je bila primerna le za najpogumnej\u0161e, ostali pa smo se zadovoljili z vlogo spodbudnih navija\u010dev in fotografov, ki smo iz varne razdalje dokumentirali njihov pogum. Na poti nazaj smo se sprehodili skozi majhno vasico, kjer smo se lahko osve\u017eili. Dan smo zaklju\u010dili z zaslu\u017eenim kosilom in \u0161e enim skokom v Atlantski ocean, ki nas je prijetno ohladil. Nato pa vrnitev v hotel.<\/p>\n\n\n\n

Sladki ananas, Lagoa do Fogo<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Posebnost otoka S\u00e3o Miguel je pridelava ananasa. Tu ga ne gojijo na prostem, temve\u010d v rastlinjakih, saj podnebje ni dovolj vro\u010de. Postopek dozorevanja pospe\u0161ujejo s postopkom dimljenja. Ko plod dozori, ga oberejo, rastlino pa je treba odstraniti, saj vsaka obrodi le en plod. Zato je v vsakem ko\u0161\u010dku sladkega ananasa skritega ogromno dela, ki ga mi v nekaj sekundah brez pomisleka “zma\u017eemo”. Ogledali smo si, kako vse izgleda v \u017eivo. Po kon\u010danem ogledu smo se odpravili proti izhodi\u0161\u010dni to\u010dki za pohod na jezero Lagoa do Fogo. Vreme je odli\u010dno sodelovalo z nami; prvi\u010d na celotnem potovanju ni bilo \u017ego\u010dega sonca. \u010ce sem iskrena, sem mislila, da bi nas do cilja morali nositi. Pohod je bil naporen: nekaj vlage, malo pr\u0161enja, utrujenost prej\u0161njih dni pa je \u017ee naredila svoje. Jezero se je skrivoma odevalo v meglo in ni bilo najbolj fotogeni\u010dno. Po uspe\u0161no zaklju\u010denem pohodu smo se razvajali v naravnih termah Monumento Natural da Caldeira Velha. Namakanje v toplih bazen\u010dkih, obdani z bujno vegetacijo, je telesu in du\u0161i nudilo mir. Proti ve\u010deru smo se vrnili v hotel, a dan \u0161e ni bil zaklju\u010den. Sopotnici sta nam priporo\u010dili obisk restavracije Restaurante Estradinho. Priznam, zunanjost nas sprva ni navdu\u0161evala, a notranjost je bila popolno nasprotje: prijazno osebje, topel doma\u010d ambient in odli\u010dne jedi, pripravljene na podlagi dnevnega ulova. Lekcija ve\u010dera: nikoli ne sodi knjige po platnicah \u2013 pravo bistvo se skriva v notranjosti.<\/p>\n\n\n\n

Park Ribeira dos Caldeiroes<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Obisk parka Ribeira dos Caldeiroes nas je \u0161e enkrat o\u010daral. Zelenje, slapovi, dobra dru\u017eba in skodelica kave so recept za popoln za\u010detek dneva. Po ogledu je sledilo kosilo, nato pa pohod do obale Atlantika. Nekateri so se pogumno podali v boj z valovi, drugi pa raje ostali na kopnem, v varnem objemu suhega peska. Po vrnitvi v hotel smo se pripravili na zadnji ve\u010der na otoku S\u00e3o Miguel. Sprehodili smo se po mestu, obujali spomine na pretekle dni in se zavedali, da se na\u0161a dogodiv\u0161\u010dina po\u010dasi zaklju\u010duje. Sledilo je pakiranje in zelo kratka no\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Dogodiv\u0161\u010dina je pri\u0161la h koncu<\/strong><\/h5>\n\n\n\n

Zadnji dan potovanja je bil namenjen povratku domov, ki je trajal prakti\u010dno ves dan. Let iz S\u00e3o Miguela do Lizbone je bil v zgodnjih jutranjih urah, zato smo ga ve\u010dinoma prespali ali vsaj tiho “meditirali”. V Lizboni smo imeli nekaj prostega \u010dasa; tisti, ki \u0161e niso imeli spominkov, so opravili zadnje nakupe, drugi pa so si privo\u0161\u010dili “nakupe za du\u0161o”. Nekateri so se odi\u0161avili v duty-free trgovinah, kjer parfumov res ni zmanjkalo. Sledil je let Lizbona\u2013Benetke Marco Polo, kjer nas je \u010dakal kombi, ki nas je peljal do Ljubljane. Tam so se na\u0161e poti raz\u0161le in s tem se je tudi na\u0161e azorsko popotovanje zaklju\u010dilo.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Razgledi na obalo Atlantika in valove<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Iskreno, potovanje je bilo \u010dudovito. Polno novih izku\u0161enj, trenutkov, ob\u010dutkov in poznanstev, ki ostanejo. \u010ce ste pripravljeni odklopiti glavo, a vseeno malo pomigati, so Azori prava izbira. Narava tam je \u0161e vedno neokrnjena, tempo \u017eivljenja umirjen, turizem nevsiljiv, ljudje pa prijazni. Kar je zame neprecenljivo: pono\u010di se lahko brezskrbno sprehodi\u0161 skozi mesto. Azori so kraj, kjer \u010das te\u010de druga\u010de – kraj, ki o\u010disti glavo in napolni srce.<\/p>\n\n\n\n

Potovanja na Azore >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Ula Potovanja na Azore >> Za potovanje na Azore sem se odlo\u010dila, ker sem potrebovala odklop od vsakodnevnega vrve\u017ea. In tam sem ga na\u0161la. Tam \u010das te\u010de po\u010dasneje, misli se izgubijo v ritmu oceana, narava pa je tako mogo\u010dna, da v glavi preprosto ni prostora za skrbi. \u010ce vas zanimajo A(tra)ktivni Azori pri turisti\u010dni Agenciji Oskar, vas v tem zapisu na hitro popeljem skozi svoje potovanje. Da bo va\u0161e branje lahkotnej\u0161e, dodajam kan\u010dek […]<\/p>\n","protected":false},"author":11,"featured_media":39977,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[291,106,334],"tags":[],"class_list":["post-39975","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-azori","category-portugalska","category-vtisi-potnikov"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t