{"id":3988,"date":"2010-08-18T09:37:10","date_gmt":"2010-08-18T08:37:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=3988"},"modified":"2010-08-18T09:37:10","modified_gmt":"2010-08-18T08:37:10","slug":"skrivnostna-abesinija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/skrivnostna-abesinija\/","title":{"rendered":"Skrivnostna Abesinija"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e: Matej<\/strong><\/p>\n

Lalibela <\/strong> \u00a0<\/strong>Neko\u010d je \u017eivel \u010dlovek po imenu Gebre Mesquel Lalibela. Ob rojstvu ga je \"\"<\/a>obkro\u017eil roj \u010debel. Po etiopski tradiciji je to pomenilo, da bo postal naslednji cesar in dobil je nadimek Lalibela. Rastel je in z njim je rastlo tudi ljubosumje v njegovem bratu, stricu in polsestri. Prerastlo je v sovra\u0161tvo in ko je Lalibela prevzel oblast, so ga poskusili zastrupiti. Vsi so \u017ee mislili, da je umrl, a on je bil v globoki zamaknjenosti. Njegova du\u0161a se je povzpela v nebesa in tam je sre\u010dal Boga. Slednji mu je naro\u010dil, naj zgradi novi Jeruzalem. Prebudil se je, zavladal in s pomo\u010djo angelov zgradil enajst monolitskih cerkva. <\/em> V dana\u0161njih \u010dasih nam obisk Lalibele olaj\u0161a letalski promet. Ta je v Etiopiji nekaj posebnega. Preprosto a u\u010dinkovito, kadar deluje. Pomembno je, \"\"<\/a>da je na letali\u0161\u010du mo\u010d dobiti skodelico opojne etiopske kave. V\u010dasih se namre\u010d \u010dakanje lahko zavle\u010de… Tokrat imamo sre\u010do. Povedo nam, da bomo leteli in da je na\u0161e letalo \u017ee na poti. Tukaj so letala namre\u010d kot avtobusi. Imajo za\u010drtano pot in postanke, kjer nekateri potniki izstopijo, drugi ostanejo in potujejo naprej z novimi sopotniki. Kmalu smo na vrsti in se borimo za sede\u017ee na levi strani letala. Od tu je namre\u010d razgled fantasti\u010den. Motorji zabrnijo in velika ptica poleti. Kmalu smo nad obronki gorovja Simien, v daljavi pa uzremo celo najvi\u0161ji vrh Etiopije, Ras Dashen. Pred na\u0161imi o\u010dmi se menjajo podobe slikovite narave. Kanjoni, reke, hribi, polja… \"\"<\/a>Hitro se pribli\u017eamo cilju tam nekje med hribi. Pristanemo sredi ni\u010desar, vsepovsod so le polja, niti sledu o kak\u0161nem mestu. Kje sploh smo? Aha, tam je majhna zgradba, ki bi lahko bila letali\u0161\u010de. \u010cakajo nas kombiji in \u017ee drvimo po pra\u0161ni cesti. Sre\u010dujemo v gabije zavite doma\u010dine, ki \u017eenejo svoje osli\u010dke nekam po poti. Zrak je precej sve\u017e, saj se nahajamo na ve\u010d kot 2000 m nad morjem. Po\u010dasi se bli\u017eamo majhni vasici Lalibeli, ki se je neko\u010d imenovala Roha. \"\"<\/a>Povsod okrog\u00a0 nas so simpati\u010dne tradicionalne okrogle hi\u0161ke, imenovane tukuli. Sem in tja pa \u017ee najdemo kako modernej\u0161e, pravokotno oblikovano domovanje. Prijetno je in mirno in komaj \u010dakamo, da jih zagledamo. \u017de se prika\u017eejo pred nami, prve stvaritve kralja Lalibele. Tukaj smo! Enajst jih je. Monolitne so in izklesane iz mehkega vulkanskega tufa. Cerkve, ki jih je s pomo\u010djo angelov zgradil kralj Lalibela zaradi svojih sanj. V teh mu je Bog naro\u010dil, naj zgradi novi Jeruzalem. Tu gre za odgovor na muslimansko zavzetje Jeruzalema, konec 12. stoletja. Zato celotni kompleks cerkva nosi bibli\u010dna imena. Tukaj najdemo \"\"<\/a>Betlehem, kjer je \u00bbpekarna\u00ab za hostije. Reko Jordan in ozna\u010den kraj, kjer naj bi Janez Krstnik krstil Jezusa Kristusa. Pa Adamov grob in Marijino cerkev. Sam kralj Lalibela je pokopan v cerkvi Golgota. Med vsemi najbolj znana pa je cerkev, posve\u010dena Svetemu Juriju. To je tista iz mnogih fotografij, izklesana v obliki gr\u0161kega kri\u017ea. Ob nji so \u0161e vedno vidne stopinje konjev svetega Jurija. Cerkev sama naj bi simbolizirala Noetovo barko, majhen gri\u010dek v bli\u017eini pa bibli\u010dnega o\u010daka, goro Ararat. Tam naj bi Noe pristal s svojo barko po vesoljnem potopu. \"\"<\/a>Cerkve v Lalibeli so danes pod za\u0161\u010dito UNESC-a. Kljub temu \u0161e vedno \u017eivijo in se dan na dan uporabljajo za svete obrede. V notranjosti, kamor moramo vedno vstopiti bosi, igrajo na ogromne bobne. Duhovniki s cistrumi v roki pa \u017eebrajo svoje brez\u010dasne molitve. To se dogaja vsak dan trikrat po dve uri. V\u010dasih sveti obredi trajajo dlje, tudi po 18 ur ali celo ve\u010d. To se dogaja na posebne dni in praznike, ki so navadno zelo pogosti. Kako prav pride duhovnikom odkritje pastir\u010dka Kaldija, ki jih dr\u017ei budne dolge no\u010di. To je bila kava! Najprej je postala popularna med etiopskimi duhovniki\/sve\u010deniki in se kasneje raz\u0161irila \u0161e med ostalo prebivalstvo. Nato so pri\u0161li \u0161e arabski trgovci in ponesli v svet ta opojna zrna, ki nas \u0161e danes iz dneva v dan dr\u017eijo pokonci.<\/p>\n

Matej<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Matej Lalibela \u00a0Neko\u010d je \u017eivel \u010dlovek po imenu Gebre Mesquel Lalibela. Ob rojstvu ga je obkro\u017eil roj \u010debel. Po etiopski tradiciji je to pomenilo, da bo postal naslednji cesar in dobil je nadimek Lalibela. Rastel je in z njim je rastlo tudi ljubosumje v njegovem bratu, stricu in polsestri. Prerastlo je v sovra\u0161tvo in ko je Lalibela prevzel oblast, so ga poskusili zastrupiti. Vsi so \u017ee mislili, da je umrl, a on je bil […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,6],"tags":[],"class_list":["post-3988","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-clani-pisejo","category-etiopija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t