![\"modra](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2008\/10\/modra-moseja.jpg\")
<\/a>modra mo\u0161eja<\/p><\/div>\n
polna zgodovine in naravnih lepot. Samo dve uri leta iz Brnika in \u017ee si v Istanbulu, edinem mestu na svetu, ki le\u017ei na dveh celinah (Evropi in Aziji). V starem delu v Evropi se trguje in dela, medtem, ko se v novem Azijskem delu stanuje.\u00a0 Istanbul ali Carigrad ali Konstantinopel (ve\u010d imen za to mesto) ima 18 mio prebivalcev. Med tema dvema celinama je Bosporska o\u017eina, povezuje pa ju 4. najve\u010dji vise\u010di most na svetu dolg kar 1.060 metrov. Me\u0161\u010dani lahko gledajo na dve morji hkrati, in sicer na \u010crno in Marmorno morje. Tur\u010dija ima 8.000 km obale in kar \u0161tiri morja (\u010crno, Marmorno, Egejsko in Belo ali Sredozemsko).
\nUtrujeni smo se podali v hotel, kjer naj bi se v treh urah naspali (\u010de letalo ne bi imelo zamude, bi imeli ve\u010d \u010dasa za spanje). No pa nismo tukaj, da bi spali, ampak da bi si ogledali kar najve\u010d. In smo si. V Istanbulu, kjer je bil na\u0161 prvi dan ogledov, smo \u0161li v Modro Mo\u0161ejo, ki je znana po \u0161estih minaretih. Modra ji re\u010demo turisti zato, ker je v notranjosti strop iz modrih kerami\u010dnih plo\u0161\u010dic, na katerih so lepi vzor\u010dki. V mo\u0161ejah je prisotne veliko modre in zelene barve, saj naj bi ti barvi o\u010distili misli. \u0160est minaretov je nastalo po \u010distem nesporazumu v komunikaciji, saj se tedanji cesar, ki jo je dal zgraditi in arhitekt nista razumela, \u00bbkao\u00ab. Cesar je rekel, da \u017eeli mo\u0161ejo z ALTi minaretom (pomeni zlato),\u00a0 vendar je arhitekt med gradnjo ugotovil, da bo imel premalo denarja za zlat minaret. Da pa bi svojega cesarja vseeno ubogal, se je spomnil zvija\u010de in zgradil mo\u0161ejo s \u0161estimi minareti. Ko je cesar pri\u0161el nazaj iz vojskovanja, ga je skoraj kap, saj je vedel da ima \u017ee mo\u0161eja v Meki \u0161est minaretov. Arhitekt je rekel, da ga je razumel da ho\u010de z ALTI minaretom (pomeni<\/p>\n
<\/a>Pamukale<\/p><\/div>\n
\u0161est). Ni se hotel zameriti Islamu in se spomnil, re\u0161itve. Ta je bila, zgraditi dodatni minaret v Meki. In tako je bilo. Nujno je bilo videti tudi Aya Sofijo – \u010detrta najve\u010dja cerkev na svetu. To je cerkev svete modrosti, ki je bila zgrajena v kr\u0161\u010danski obliki, zgradili pa so jo Bizantinci. V \u010dasu, ko je Tur\u010dijo zajel val muslimanstva, so jo predelali v mo\u0161ejo. Zanimivo za videti. Tam blizu je tudi podzemni rezervar, ki izgleda kot podzemna pala\u010da. Tudi to so zgradili Bizantinci in je na povr\u0161ini 9.800 kvadratnih metrov, strop podpira 336 stebrov visokih 9 metrov. Za nas turiste so jo lepo uredili z zvo\u010dnimi in svetlobnimi efekti, v kateri je \u0161e vedno cca\u00a0 pol metra vode. \u0160e vedno so vidne sledi, do kod je segala voda, ki so jo uporabljali za pitje, pranje, umivanje, kuhanje.
\nPopoldne smo se nekateri odpravili z vlakom spalnikom proti Pamukalam. Preostali del skupine pa lepo na avtobus. Zbirno mesto je bilo mesto Denizli. Tam smo se dobili nekateri bolj, nekateri manj naspani in spo\u010diti. Sama priporo\u010dam spalnik.
\nNastanili smo se v prijetni vasici pod Pamukalami, ki so znane po ponvicah iz kalcijevega karbonata. Nastale<\/p>\n
<\/a>babji \u010dvek<\/p><\/div>\n
so tako, da se je po hribu za\u010dela zlivati voda z veliko vsebnostjo kalcijevega bikarbonata. Ko je ta voda pri\u0161la v stik z zrakom je reagirala in ostal je ogljikov dioksid in kalcijev karbonat – apnenec (zato je tudi bela barva). Neverjetno kako so zmo\u017eni masovni turizmi uni\u010diti naravo. \u0160e danes se vidi ostanek umazanije in rjave barve v teh ponvicah, ker so se v 50. in 60-ih letih tam masovno kopali turisti. Vlada je v 80-ih letih sklenila temu narediti konec, dala podreti vse hotele ob teh ponvicah in obnoviti naravno lepoto. Danes umetno polnijo te ponvice z tovrstno vodo iz bli\u017enjih izvirov in je prepovedano stopiti v te bazen\u010dke. Vidi se \u017ee razlika, spet se lepo belijo nazaj. Po ogledu mesta mrtvih in Pamukal smo se okopali \u0161e v Kleopatrinem \u0161ampanjskem bazenu, kjer so vrelci tega kalcijevega bikarbonata. V tem bazenu so na dnu vidni vdrti in podrti stebri, ki so podpirali strop v bazenu iz \u010dasov teh megalomanskih hotelov v 60.letih. Ko so podirali kompekse, so pustili bazen s podrtimi stebri. Izgledajo totalno naravno.\u00a0 Ta kopel naj bi kopalce pomladila, ozdravila in naredila lep\u0161e. Zanimivo je, da je bilo v
\nbazenu ve\u010d mo\u0161kih. Po lepotni kopeli smo se okrep\u010dali in si pri\u010darali svoj raj dneva v Mehmed’s Heaven s Heaven Kebabom. Kon\u010dno kebab. Njami. Turki bi rekli Ma\u0161allah. Sami pravijo, da se ne obremenjujejo s preteklostjo in prihodnostjo. Zato za vse kar se je zgodilo v preteklosti re\u010dejo Ma\u0161allah (hvala Bogu), in za vse kar naj bi se zgodilo In\u0161allah (\u010de bo Bog dal). Nadaljevali smo s tradicionalnim \u010dajem in vodno pipo, kjer smo se ga \u00bbzakadili\u00ab do konca.
\nZjutraj je bila budnica \u017ee ob petih saj nas je \u010dakala dolga vo\u017enja do Didima. \u0160e prej pa smo se ustavili v Efesu, kjer naj bi bilo zadnje bivali\u0161\u010de Svete Marije (Jezusove matere) z Janezom Krstnikom. Na istem mestu je obnovljena hi\u0161a v kateri je sedaj mini cerkvica. Efes pa je znan tudi po najlep\u0161e ohranjenem rimskem mestu, v katerem je prebivalo cca. \u010detrt mio ljudi. Mesto je bilo trgovsko, ki pa je z leti propadlo in zamrlo zaradi vojn in bolezni. Ob koncu dneva smo obiskali tipi\u010dno tur\u0161ko vasico, v kateri so mo\u0161ki sedeli v \u010dajnici<\/p>\n
<\/a>mo\u0161ki \u010dvek<\/p><\/div>\n
(kamor \u017eenskam ni dovoljen vstop, izjeme so turistke, ki nas jemljejo kot srednji spol-v\u010dasih je o\u010ditno tudi to bolje), \u017eenske pa so posedale pred hi\u0161ami. Oboji pa so obravnavali dnevne va\u0161ke \u010den\u010de, re\u0161evali svet in modrovali ob \u010daju, ki je zelo pogosta pija\u010da tako kot Ayran. \u010caj je pravi in ga Turki spijejo od 5-10 meric na dan. Ayran pa je pija\u010da narejena iz navadnega jogurta (60%), vode (40%) in soli. Ponavadi ga pijejo-mo pri jedi, da pospe\u0161i prebavo ali pa kar tako za osve\u017eitev. Je dobrodo\u0161la sprememba po sokovih in vodah, ki jih turisti pijemo na potovanjih. Da ne pozabim, tudi pivo Efes je odli\u010dno in pitno. Vas smo prehodili kar tako, po uhojenih poteh, \u010dez dvori\u0161\u010da in mimo zunanjih kuhinj, ter va\u0161kih wc-jev. Na koncu (klancu) vasi se nam je odprl pre\u010dudovit razgled nad dolino, ki je vodila do morja, nekje dale\u010d v daljavi. Dale\u010d zato, ker je neko\u010d pred davnimi \u010dasi reka Meander premaknila pristani\u0161\u010de nazaj s tem, ko je naplavljala mulj na svoje bregove. Po\u010dasi je spremenila strugo in zasipala prej\u0161njo strugo, morje pa se je pomaknilo nazaj. Zve\u010der smo prispeli v Didim, letovi\u0161\u010de, ki je popularno za Angle\u017ee. Tako zelo, da so cene poleg tur\u0161kih lir kar v angle\u0161kih funtih. Mimogrede ena tur\u0161ka lira je vredna 120 sit. Menjalni te\u010daj pa je drsen in je zve\u010der slab\u0161i kot zjutraj.
\nNaslednje jutro pa spet auf in proti Dalyanu. Vmes pa \u0161e postanek v vasi na poti, ki si jo bomo zapomnili po … doma\u010dinkah. Zakaj, boste vpra\u0161ali? Zato, ker bi samo 3 take doma\u010dinke re\u0161ile marsikatero prodajo v na\u0161ih podjetjih. Sposobne so prodati vse sorte \u0161are komurkoli. Tudi najbolj trdovratnim turistom, ki so zabetonirani v misli, da 100% ne bodo kupili ni\u010desar, ker tudi ni\u010desar ne potrebujejo. Ni ga bilo takega junaka, ki nebi kupil vsaj eno zadevo, ob tem pa smo se barantali, da se je kar kadilo. Te\u017eko se je bilo pogajati in dolgo je trajalo. A na koncu mi je uspelo in dobila sem svojo ceno a le za 1 kom ve\u010d. Tako, da je bila volja obeh zado\u0161\u010dena. Super za obe. \u017denice so tako simpati\u010dne, polne energije in kondicije, tako fizi\u010dne kot jezi\u010dne. Nakupe smo kon\u010dali in \u010das je bil za \u0161e en \u010daj. Omenila sem \u017ee, da \u017eenskam v \u010dajnico ni dovoljen vstop razen turistkam in \u017eeni lastnika. Ta je bila slu\u010dajno ena izmed prodajalk ki\u010da, \u010dipk in prtov. Ko so ostale \u017eenice videle, da nekateri kupujejo od nje, so vdrle v \u010dajnico in vnele prepir med mo\u0161kimi. Treba je<\/p>\n
<\/a>brez vode ne gre<\/p><\/div>\n
spo\u0161tovati tradicijo in ne kupovati v \u010dajnici. To ni kraj, kjer bi se to po\u010delo. Takoj je bil \u00bbcel hudi\u010d\u00ab dokler se mi nismo spokali ven. \u017denic ni bilo mo\u010d odstraniti. Vam pravim, prav vztrajna bitja so. Ukvarjajo se s kmetovanjem in prilo\u017enostno prodajo ki\u010da. Druga\u010de pa je Tur\u010dija izredno rodovitna de\u017eela, saj zraste vse, kar vtakne\u0161 v zemljo in tudi dobro podnebje ima. Poleg tega pa ima ogromno vode. Tur\u010dija ima 1% svetovne zaloge vode in to se opazi vsepovsod. Proizvede 80% svetovnega tobaka in skoraj vse je dr\u017eavna last. Kmeti ga gojijo in ko je tobak goden za prodajo, ga lahko odprodajo samo dr\u017eavnim firmam. Nekaj se ga goji tudi za prodajo na \u010drno in lastno porabo. \u010ce ga prodajajo na \u010drno dose\u017ee vrednost 20 lir za kilo posu\u0161enega tobaka. V Tur\u010diji pa \u0161e nekaj pridelujejo na veliko. In sicer ogromno bomba\u017ea. Zato pa je veliko svetovno znanih tekstilnih firm prav v Tur\u010diji. Tobak ima 2 letini. Bomba\u017e pa celo 3. Prva je slab\u0161e kakovosti, druga je najbolj\u0161a in tretja je najslab\u0161e kakovosti. Grmi\u010dki bomba\u017ea so polni trnja in je ro\u010dno obiranje bomba\u017ea dobesedno krvavo delo. Prav tako kot je s tobakom, je tudi z pridelovanjem maka. Mak vsebuje 21 sestavin. Od tega je 20 sestavin iz katerih delajo eteri\u010dna olja, ena pa je narkoti\u010dnega opoja. In prav zaradi te ene sestavine, je mak v dr\u017eavni lasti.
\nZve\u010der smo prispeli v letovi\u0161ko mesto Dalyan. Pridru\u017eila sem se na\u0161i lokalni vodi\u010dki Ai\u0161e v frizerskem salonu, kjer niso \u00bbspecializirani\u00ab samo za frizerske usluge, temve\u010d poskrbijo tudi za manikuro, pedikuro, depilacijo itd. Ne bom komentirala kvalitete uslug, povedala bom samo dejstvo, da Turkinje ne nosijo kratkih frizur tako kot me, in temu je tudi primerno znanje frizerk glede kratkih frizur. Ostalo preverite sami. Strogo se lo\u010dijo \u017eenski od mo\u0161kih frizerjev. Mo\u0161ki so v glavnem tudi Berber-i torej brivci in od tukaj naprej gre usluga. Najprej obrijejo, zmasirajo obraz, potem pa po\u017egejo dlake v nosu in u\u0161esih in \u0161e uredijo frizuro. Spet celovita ponudba ampak samo glave. Cene so primerljive z na\u0161imi, vsaj kar se gostilen in frizerjev ti\u010de. V trgovinah z \u017eivili pa je druga pesem. Tam so osnovna \u017eivila (kruh, mleko, sir, jajca) do 5 krat cenej\u0161a. Alkohol in cigareti so dra\u017eji kot pri nas. Na vseh kovancih in bankovcih je Atat\u00fcrk in najmanj\u0161i kovanec v obtoku je 0,10 lire. Cene temu niso prilagojene in je sme\u0161no, ko pogleda\u0161 v blagajno v trgovini. V predal\u010dku za kovance ima \u0161e bonbon\u010dke. Ko blagajnik ne more vrniti manj kot 0,10 lire, ti da bombon\u010dek. Prav sme\u0161no. Kot bi pri nas v avtomat za kavo metali bombon\u010dke. Ne vem, \u010de bi bil Avtomatic (skrbnik avtomata) zadovoljen.
\nZjutraj smo se s \u010dolni\u010dem odpeljali skozi kanale, kjer se sladka voda me\u0161a v morsko, do \u017delvje pla\u017ee. Lepa pla\u017ea posuta z mivko, morje pa je kristalno \u010disto. \u017delvja zato, ker na tej pla\u017ei pono\u010di \u017eelve le\u017eejo jajca. Seveda doma\u010dini poskrbijo za za\u0161\u010dito le-teh in jih z \u017eeleznimi kletkami ozna\u010dijo, da jih slu\u010dajno kopalci ne uni\u010dijo s tem, ko bi le\u017eali tam. Ozna\u010den je pas, na katerem ne smemo le\u017eati, lahko gremo samo mimo. Zanimivo. \u0160e super, da smo se odpravili pred 12. uro, ker so se takrat za\u010dele zgrinjati mno\u017eice kopalcev po ve\u010dini turistov. Po kanalu smo se odpravili nazaj do blatne kopeli. Blatne dobesedno! Rock Oto\u010dec je v primerjavi s tem za\u010detnik, amater. Ta kopel naj bi nas spet pomladila, polep\u0161ala, ozdravela itd. Vse sami superlativi. Po tem, ko smo se dodobra okopali (beri povaljali) v blatu smo \u0161li ven, da se to blato posu\u0161i na telesu. Je pa dobra za\u0161\u010dita proti \u017ego\u010demu soncu, ker nas ni o\u017egalo sonce skozi blato. Vsaj za nekaj je dobro…Ko se je blato posu\u0161ilo, smo morali nazaj v blato, da se odmo\u010di, in direktno pod tu\u0161. Po temeljitem tu\u0161iranju, pa smo se ogreli (kot da nas je zeblo sredi 40 stopinj) \u0161e v termalnem bazenu, kjer je imela voda 39 stopinj.\u00a0 Kljub tu\u0161iranju in termali, te\u017eko spravi\u0161 kamen\u010dke blata ven iz u\u0161es in las. Ko smo se o\u010dedili smo bili tako lepi, da smo bili \u017ee kar ki\u010dasti. Upam, da bo ta lepota dr\u017eala dlje od enega dneva, druga\u010de bo treba doma ponoviti blatno kopel. Opozorila bi s slede\u010dim znanim stavkom: Otroci, tega ne po\u010dnite sami doma. Zve\u010der smo se nakrcali v \u010dolni\u010d in se odpeljali na sredino jezera, kjer smo u\u017eivali v tur\u0161ki glasbi in plesu, ko se je stemnilo smo poskakali v jezero in u\u017eivali v topli vodi. Je prav pasala po celodnevnem kopanju.\u00a0 Privo\u0161\u010dili smo si osve\u017eitev z lubenico in melono, ter spet nadaljevali s plesom. Pri\u010darali smo si prese\u017eek romantike. Predstavljajte si pono\u010di \u010dolni\u010d na jezeru, lu\u010dke nekje v daljavi, mesec, ter ob tebi ljubljena oseba…. Dodatne besede niso potrebne.
\nNaslednje dopoldne je sledil \u0161e en obisk pla\u017ee, tokrat najlep\u0161e prodnate pla\u017ee Oludeniz. Voda je bila kar hladna in ne prav \u010dista, verjetno zaradi ladjic, ki so \u010dakale na turiste, da jih odpeljejo do bli\u017enjih zaliv\u010dkov in otokov. Popoldne smo \u0161li raziskovati vintgar, direktno po vodi. Na za\u010detku je imela voda 6 stopinj, ko smo to prebrodili, smo nadaljevali v globino soteske. Prizori mi niso bili prav v\u0161e\u010dni, saj je voda vsebovala veliko mulja, zato so bile tudi stene soteske sive. Z vsakim de\u017ejem in nalivom vode skozi sotesko se ta \u00bbpe\u0161pot\u00ab<\/p>\n
<\/a>vhod v sotesko<\/p><\/div>\n
spreminja. Ponekod je vode skoraj za vzorec, drugod pa nam je segala kar krepko vi\u0161je \u010dez pas. Meni je bilo najte\u017eje plezati in se povzdigovati po drse\u010dih skalah vi\u0161je, da sem sploh lahko nadaljevala pot. Navzgor smo plezali tako, da smo si en drugemu pomagali in se vlekli gor. Dol je bilo bolj srhljivo, saj mi drugega ni preostalo, kot da se spustim kot po toboganu z vodo po skalah. Problem je v tem, ker nisem vedela, kako globoka je voda spodaj in bi lahko z nogami zapikirala direktno na skalo. Sama soteska je dolga 11 km, mi smo jo prehodili 2. \u010ce bi \u017eeleli naprej, bi potrebovali plezalske sposobnosti in opremo. Meni je to zadostovalo in tega nebi ve\u010d ponovila, ker je preve\u010d groze\u010de, ko pride\u0161 pred skale in ne ve\u0161 kako naprej. Vse drsi, pa \u0161e voda je muljasta, da se ni\u010d ne vidi. \u0160e najbolj\u0161i u\u017eitek so bili plavajo\u010di platoji na reki in g\u00f6zleme. To so ogromne tur\u0161ke pala\u010dinke polnjene z vsem mogo\u010dim od sira, \u0161pina\u010de, mesa, do \u010dokolade, medu, sadja, ore\u0161\u010dki… Torej so slane in sladke. Z Andrejem sva si privo\u0161\u010dila tople g\u00f6zleme z bananami, medom in \u010dokolado. Vse v enem. Super. Turki bi rekli iiii. To pomeni dobro, ve\u010d kot je i-jev, bolj\u0161e je. Pa ne samo za ob\u010dutek pri hrani, tudi ko te vpra\u0161ajo kako si, re\u010de\u0161 iiiii (seveda \u010de si dobro) in mi smo bili. Zelo po\u010dasi smo se odpravili v obmorsko mestece Ka\u0161, kjer so si zve\u010der mo\u0161ki privo\u0161\u010dili Berbera. Moram priznati, da je Andreja lep\u0161e postrigel, kot ga njegova frizerka. Berber ni znal angle\u0161ko, torej smo se zmenili z rokami in vsak po svoje…, pri nas pa \u0161e po slovensko velikokrat ne more\u0161 nikakor dopovedati frizerju, kaj bi rad. Zelo veliko je berberov, vendar to ni ravno presti\u017een in spo\u0161tovan poklic. Dru\u017eine se za otroka bolj odlo\u010dajo za poklice kot so zdravnik in razne strojne poklice. Osnovna \u0161ola je obvezna, vendar je ne obiskujejo vsi otroci. Na vzhodu in pa v kmetijskih predelih jo ne obiskujejo v 30%, v zimskih mesecih pa je skoraj 100% udele\u017eba (\u017ee zaradi pismenosti). Privat \u0161olstvo obstaja v vseh treh nivojih, od vrtca, osnovne \u0161ole, srednje do fakultet. Pismenost je 90% od tega so mo\u0161ki skoraj 100%, \u017eenske pa okoli 80% pismene. Za privat \u0161ole se odlo\u010dajo le bogati, tako kot tudi za pla\u010dilo voja\u0161\u010dine. Slu\u017eenje voja\u0161kega roka je obvezno in sicer traja za tiste, ki so kon\u010dali srednjo \u0161olo 1,5 leta, za diplomirane pa eno leto. Mo\u017eno se je tudi izogniti slu\u017eenju voja\u0161\u010dine, \u010de dru\u017eina pla\u010da 5.000 eur (28 dni vseeno odlu\u017eijo na \u00bb\u0161nel kursu\u00ab), kar je za tamkaj\u0161nje razmere izredno veliko, \u010de vemo, da je v celi Tur\u010diji povpre\u010dna pla\u010da 300 lir. Ta podatek nam ne pove dosti, ker se vzhodna mo\u010dno razlikuje od zahodne in predvsem od Istanbula. V zahodni Tur\u010diji je povpre\u010dna pla\u010da 500 lir. V Istanbulu pa je 2 krat vi\u0161ja. Tako so tudi stro\u0161ki \u017eivljenja vi\u0161ji in sicer je najem stanovanja (80-90 kvadratov) okoli 80 na\u0161ih tiso\u010dakov. Vse pa je spet odvisno od lokacije in opreme bloka. Ceno stanovanjem zvi\u0161uje dejstvo, da ima blok dvigalo, klimo itd.\u00a0 Zaposljivost v ve\u010djih mestih je 50% \u017eensk in 50% mo\u0161kih. Pri\u010dakovana starost \u017eensk je od 70-75 let, mo\u0161kih od 60-65 let. \u0160t otrok na \u017eensko v zahodni Tur\u010diji je 1,5 otroka, medtem ko je v vzhodni nad 3.
\nNaslednji dan smo se okopali \u0161e v brezhibno lepem zaliv\u010dku, kjer je bila mivkasto prodnata pla\u017ea, \u010dudovite<\/p>\n
<\/a>vzpon po soteski<\/p><\/div>\n
barve morja in visoki valovi. Spet dopoldne in samo do poldneva, ko za\u010dne primanjkovati sence in vdrejo mno\u017eice kopalcev.\u00a0 Vse skupaj je zelo dobro organizirano, ker na vsa ta turisti\u010dna mesta prihajamo v \u010dasu, ko \u0161e ni ostalih in \u0161e ni hude vro\u010dine. Prehranjujemo se v lokalnih gostilnah ali fast foodih, \u010de pa kdo ne \u017eeli pa ima \u010das in gre po svoje. Vse poteka bolj na izi ali kot re\u010dejo doma\u010dini java\u0161, java\u0161 (po\u010dasi, po\u010dasi). To se opazi na vsakem koraku, saj ne, da so Turki leni, le svoj ritem imajo in v tej vro\u010dini je to tudi prav. \u010cez dan skoraj ni\u010d ne jejo, vse to pa nadoknadijo zve\u010der, ko si privo\u0161\u010dijo svoje. Hrana je odli\u010dna, veliko je zelenjave in mesa. Ker svinjine ne jedo, nadoknadijo z govedino, ov\u010detino in perutnino. Kot prilogo ponekod dobite ri\u017e ali pa sve\u017ee pe\u010dene lepinje. \u010cez dan pijejo prave \u010daje, jabol\u010dne \u010daje in pa ayran.\u00a0 Svojo le\u017eernost sva nadaljevala zve\u010der v Secret garden-u, kjer sva se razkomotila na njihovem \u00bbpodestu\u00ab oblazinjenem s tradicionalnimi \u010dilimi in pol\u0161tr\u010dki. Ni naju bilo mo\u010d spraviti od tam v hotel saj sva neskon\u010dno u\u017eivala.
\nSledilo je dopoldansko vkrcanje na barka\u010do, kjer si lahko predstavljate klasi\u010dno lenarjenje in le\u017eerno dopustovanje celih 24 ur! Kopanje, kartanje itd., soncu smo se izogibali, ker je bilo premo\u010dno, smo se pa zato kopali kolikor nas je bila volja. Zve\u010der smo se popeljali mimo potopljenega mesta. Potopljenega zato, ker ga je morje v 1. stoletju na\u0161ega \u0161tetja zalilo. V tej dolini so bila 3 mesta, ki so bila pod morsko gladino. Ob mo\u010dnem potresu se je<\/p>\n
<\/a>ve\u010dni ognji Himere<\/p><\/div>\n
naravna pregrada (hrib) zru\u0161ila in tako je morje zalilo celo dolino. Ostanki so vidni \u0161e danes. Povspeli smo se \u0161e na ru\u0161evine gradu nad vasico Simena, in tam do\u010dakali son\u010dni zahod. Sledila je ve\u010derja na na\u0161i barka\u010di in no\u010ditev na blazinah pod zvezdnatim nebom na palubi. Romanti\u010dno, ni kaj…
\nDopoldne je \u0161e sledilo kopanje v prijetno hladnem morju, nato pa odhod v Olympos, nekdanja utrdba in naselbina piratov. Tam na Likijski obali so \u017eiveli kar 3 tiso\u010dletja. Sicer pa je Olympos \u0161e danes priljubljena to\u010dka backpackerjev in hipijev. Tam ni klasi\u010dnih hotelov, temve\u010d samo lesene hi\u0161ke na tleh in drevesih. Zve\u010der pa so bili najlep\u0161i ve\u010dni plameni Himere. Pod ogromno kamnito plo\u0161\u010do je \u017eep plina, ki zagori ob stiku z zrakom. Zelo lepo je bilo videti te prizore pono\u010di. Vendar Turki nebi bili Turki, \u010de nebi stalno nekaj pekli. Tudi tukaj so prinesli gor s sabo ra\u017enji\u010de in izkoristili ogenj\u010dke.
\nSkozi Antalyo in Egirdir smo prispeli do Konye, ki je znana po mislecu in filozofu Rumi Mevlani in pleso\u010dih dervi\u0161ih. Njegov mavzolej je krasen prav tako tudi samostan, ki je nastal po njegovi smrti. V njem je bil red pleso\u010dih dervi\u0161ev. To so menihi, ki stopijo v stik z bogom skozi ples. To izgleda tako, da se po ve\u010d ur vrtijo okoli svoje osi in tako padejo v trans. V tem trenutku so z bogom. Zanimiva so tudi tur\u0161ka pokopali\u0161\u010da. Tu se zopet vidi, da na umrle in na preteklost ne dajo prav veliko. Na pokopali\u0161\u010du ni nekega simetri\u010dnega reda, vse je nekako na po\u010dez in kri\u017eem kra\u017eem. Svojci obi\u0161\u010dejo grob enkrat letno, ga malo uredijo in mogo\u010de imajo kar tam piknik. Turki imajo veliko piknikov, kar tako, za razvedrilo ali pa hobi. Na nagrobnih kamnih<\/p>\n
<\/a>voj\u0161\u010daki iz tufa v Kapadokiji<\/p><\/div>\n
sta ponavadi dve letnici smrti: muslimanska in navadna. Muslimani so 622 let za na\u0161im \u0161tetjem in tudi leto ima manj dni, ker so njihovi meseci dolgi 28 dni (po luni). Zanimive so tudi postojanke za karavanarje. Eno smo si ogledali \u017ee v Kapadokiji na poti do na\u0161e naslednje destinacije G\u00f6reme. Skozi Tur\u010dijo je vodila svilena cesta. Po tej cesti se je preva\u017ealo v karavanah vse sorte blaga iz vzhoda na zahod. Karavana je dnevno potovala po 40 km. Ob tej cesti so bile tovrstne postojanke in karavana je lahko bivala notri maximalno 3 dni. Ob vstopu v dr\u017eavo je pla\u010dala visok davek, potem pa so imeli vse zastonj v teh karavanskih dvorcih (npr. konzumacija). Postavljene so bile na cca. 40 km.
\nV pokrajini Kapadokija se nahajata dva vulkana, ki sta pred ogromno milijoni let bruhala pepel in lavo. Ta pokrajina se razprostira na 25.000 kvadratnih kilometrih. Zna\u010dilna je po sto\u017ecih, ki so iz sesedenega pepela Tufa (z lahkoto se preoblikuje) in lave. Dolgo nazaj so si ljudje v teh sto\u017ecih uredili bivali\u0161\u010de tako, da so notranjost preoblikovali. Z vsakim de\u017ejem, pa se te sto\u017eci, dimniki, hi\u0161ke, pal\u010dki (kakor jih poimenujejo) spremenijo. So krhki in ne more\u0161 plezati po njem, ker ti lahko spodnese korak.
\nSo vam znane besede: burek, \u010daj, \u010dilim, sokak, ka\u0161ika, jok, \u0161e\u010der? No nam so bile, saj jih \u0161e danes uporabljajo v Bosni. Obstaja knjiga, kjer je navedenih 1000 tur\u0161kih besed, ki se \u0161e danes uporabljajo v Bosni. To ni ni\u010d \u010dudnega \u010de vemo, da so Turki pred mnogo leti potur\u010dili ju\u017ene kraje. Zato se je obdr\u017eala vera, navade in jezik. Danes je Turkov 80 mio, od tega 70 v Tur\u010diji. Od tega je 99% muslimanov, ostali odstotek pa se razdeli na ostale vere.<\/p>\n