![\"Slika](\"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/wp-content\/uploads\/sites\/2\/2008\/09\/egipt1.jpg\")
<\/a>obi\u010dajni vsakdanjik<\/p><\/div>\n
Mi pa smo \u017ee nestrpno \u010dakali ogled Kaira in samih piramid. Na letali\u0161\u010du so nas pri\u010dakali lokalni vodi\u010d in njegova skupina. Sprva se nam je zdelo nepotrebno po tak\u0161nem \u0161tevilu ljudi, skozi potovanje pa smo ugotovili, da niti ne pretiravajo. Egip\u010dani niso nadarjeni za organiziranje. To lahko opazimo \u017ee na letali\u0161\u010dih, kjer imajo letala obvezno urne zamude. Celotno potovanje je bilo zelo dobro organizirano, vse je bilo \u010dasovno usklajeno, kar je za njih kar precej\u0161en problem. Verjetno smo imeli tudi zato tak\u0161no sre\u010do, ker je lastnica agencije poro\u010dena v Kairu z doma\u010dinom. Tako je agencija \u00bbjoint venture\u00ab in klapa egip\u010danska logistika s slovensko to\u010dnostjo. \u010cez dan smo si privo\u0161\u010dili malo po\u010ditka in se prilagajali na mestni smog in hrup s cest. Zve\u010der smo si privo\u0161\u010dili ve\u010derjo na eni od ladjic, ki pluje po Nilu, na katerem smo imeli obvezni program trebu\u0161ne plesalke in pleso\u010dega zabavnega dervi\u0161a. Moram priznati, da je ples lokalne trebu\u0161ne plesalke povsem nekaj drugega, in se mo\u010dno razlikuje od na\u0161ih slovenskih trebu\u0161nih plesalk. Pri tej se vidi, da ima miganje z boki in zadnjico kar v krvi in genih, medtem ko je v Slo. vse nau\u010deno in umetno. Bolje bo, da se dr\u017eimo polke in val\u010dka. Tega v Egiptu ne obvladajo, zato pa smo mi v tem ve\u010dji \u00bbmajstri\u00ab.<\/p>\n
<\/a>Sfinga<\/p><\/div>\n
Naslednji dan smo imeli za ogrevanje ogled Egip\u010danskega muzeja, kjer so nas prevzele prave mumije in pa seveda znani Tutankhamon in vsi njegovi posmrtni ostanki iz izkopane grobnice. Tega \u00bbtip\u010dka\u00ab si zapomnite, ker bom kasneje o njem napisala kaj ve\u010d. Muzej je zelo ob\u0161iren, in potrebuje\u0161 kar nekaj kondicije in zanimanja za ogled bogatih zbirk, ki jih vsebuje. Vsi smo bili \u017ee v niskem \u0161tartu za ogled znamenitih piramid v Gizi, ki je predmestje oz. zdaj \u017ee kar del mesta Kaira. Morate vedeti, da so piramide razli\u010dnih oblik odvisno od \u010dasa nastanka. Te tri znane so vse enake oblike razli\u010dnih velikosti. Najve\u010dja je Keopsova, druga je Kefrenova in tretja Mikerinova. Za vsako piramido stojita \u0161e dve do tri majhne v kateri so pokapane \u017eene in mati. Piramida je grobnica, v kateri so pokopani faraoni. Ve\u010dja kot je piramida, bolj pomemben, vpliven in bogat faraon je bil. Danes ni v notranjosti ni\u010desar, razen tunelov in hodnikov. O raznih pasteh, obsedenih \u017eu\u017ekih, hro\u0161\u010dih, ognjenih kuglah ni ne duha ne sluha. Verjetno obstajajo samo v filmih Indiana Jones. Vse piramide so bile prevle\u010dene s plastjo alabastra (kamen), katerega so zgladili in porisali. Skozi zgodovino so ta alabaster pokradli in iz njega med drugim sezidali tudi mo\u0161ejo Mohameda Alija v Kairu. To ni znani boksar. Boksar, ki ga mi poznamo pod tem imenom se je dal preimenovati po tem pravem Mohamdu Aliju. O gradnji piramid obstaja na stotine teorij in vsak znanstvenik ima neko svojo, vendar se nam je \u0161e najbolj verjetna zdela tista o vesolj\u010dkih J. Celo sam Napoleon je bil presene\u010den nad velikostjo piramid. Izra\u010dunal je, da bi z eno Keopsovo piramido zgradil okoli Francije 3 m visok in 30 cm debel zid, ker vsebuje 2,3 mio kubikov materiala. Alabaster je torej izginil, vendar je na vrhu Kefrenove piramide \u0161e vedno viden ostanek. Pred Kefrenovo piramido je tempelj, do Dolinskega tempelja pa vodi aleja. Vse skupaj \u010duva Sfinga kar v prevodu pomeni O\u010de groze in je v obliki leva s \u010dlove\u0161ko glavo. Po nekaterih teorijah, naj bi bila Sfinga starej\u0161a od piramid in so jo slu\u010dajno odkrili, ko so gradili Dolinski tempelj. Da si ne boste predstavljali Sfingo in piramide sredi pu\u0161\u010dave, kot lahko vidite na mnogih fotografijah.<\/p>\n
Posebno do\u017eivetje je promet v Kairu. V mestu je 4 mio avtomobilov. Vozni park je slab in opaziti je kar nekaj Yugotov in Stoenk. \u010cudim se, da je Zastava sploh naredila toliko avtomobilov, in ali so vsi pristali v Egiptu? Ko smo pri\u0161li iz letali\u0161\u010da, smo zagledali Stoenko in jo za\u010deli fotkati, \u00bbkao za spomin na stare cajte\u00ab, pa \u0161e reg. tablice so bile zanimive. Vodi\u010d se nam je samo smejal in nas opomnil, da je takih avtomobilov poln Kairo. Sam promet je kaoti\u010den. Semaforjev smo videli cca.10 od tega jih pol ni delalo. Prehodov za pe\u0161ce ni, pe\u0161ec se znajde sam in leta kot kura \u010dez cesto. Vmes po\u010daka na sredi ceste, ali pa maha ali pa kar gre. Po principu kar bo pa bo! Zanimivo, kaoti\u010dno vendar v nekem redu, se kar uredi. Karambolov nismo videli. Policaji so v kri\u017ei\u0161\u010du bolj za okras, kot kar koli drugega. Za na\u0161e razmere je ta promet zelo pester in vam ne priporo\u010dam, da sedete za volan in eksperimentirate svoje vozni\u0161ke sposobnosti. Nam enostavno ne gre ker smo preve\u010d \u00bbpo\u0161tirkani\u00ab za tak\u0161ne razmere v prometu.<\/p>\n Edino kar mora imeti Egip\u010danski avto je hupa – obvezno delujo\u010da in dobre zavore. Edino, kar sli\u0161i\u0161 v prometu je hupa (nisem vedela, da obstaja toliko vrst hup). Pono\u010di se manj hupa in ve\u010d \u00bbblenda\u00ab. Torej je obvezno imeti eno roko na hupi in drugo na stikalu za \u00bbblendanje\u00ab. Ker Egipt proizvaja ogromno elektrike, in jo med drugim tudi izva\u017eajo, cele dneve in no\u010di gorijo obcestne lu\u010di in je pono\u010di v mestih dobro osvetljeno. Zato 90% voznikov pono\u010di ne pri\u017ege lu\u010di. Zvedeli smo, da to izvira \u0161e iz \u010dasov, ko so se bali, da jih preko satelita opazuje \u00bbBig brother\u00ab. \u010ce nimajo lu\u010di, jih ne more videti in so manj opazni. Tako imajo \u0161oferji pono\u010di eno roko na hupi druga pa na \u00bbblendu\u00ab in gasa! Dobesedno, preverjeno! Zve\u010der smo se odpravili sami s taksiji po mestu, kriza, to pa je bila dogodiv\u0161\u010dina. Glavne ceste so \u0161tiri pasovne, vendar si s tem ne delajo problemov. Ko je gne\u010da nastane cesta 6-7 pasovna. Imajo zelo dober ob\u010dutek za \u0161irino in velikokrat gre v prometu na centimetre to\u010dno pri 60 km na uro. Kot potniku ti ne preostane drugega, kot da se smeji\u0161 in ob tem mo\u010dno zabava\u0161, ker je to neponovljivo do\u017eivetje. Tudi pe\u0161ce smo se \u0161li in to zelo uspe\u0161no in prepri\u010dljivo. Sama sem parkrat pre\u010dkala glavno cesto, kar tako za zabavo. Temu bi pri nas rekli adrenalinski \u0161port. Ne vem, \u010de bi bila zavarovalnica zadovoljna s tem. Je\u017ea s kamelami<\/p><\/div>\n Andrejeva kamela je bila lena in po\u010dasna, moja pa se je stalno spotikala in je bila bolj nerodne sorte, tako kot jaz. Z gradnjo jezu so poplavili velik del podro\u010dja in s tem tudi 4 nubijske vasi. Morali so preseliti 80 tiso\u010d Nub 30 km severneje od jezu. Ogledali smo si njihovo vas, \u0161olo, pristno hi\u0161o, jim dali kak\u0161en egip\u010danski funt in odjadrali nazaj v Aswan na na\u0161o ladjo, zve\u010der pa ven s ko\u010dijo. Ja, ta ve\u010der mi bo ostal za vedno v spominu. Zakaj? Zaradi pre\u017eivetega strahu za \u017eivljenje – svoje. Zve\u010der nam je agencija organizirala ogled mesta s ko\u010dijami. Ker se nam je zdelo predrago, smo si organizirali po svoje za manj denarja. S ko\u010dija\u017eem smo se dobili ob dogovorjeni uri (dva para) in pri\u010deli z ogledom. Vse je bilo lepo in prav, dokler nas \u00bbmulo\u00ab ni za\u010del voziti nekje \u00bbbogu izza nogu\u00ab po nekih odro\u010dnih predelih mesta, kjer ni bilo nobene razsvetljave in ni\u010d ve\u010d mestnega vrve\u017ea in ljudi. \u010cudno, postajalo je vse bolj \u010dudno in zastra\u0161ujo\u010de.\u00a0 Ko smo mu za\u010deli govoriti naj nas odpelje nazaj je govoril da bo, in nadaljeval pot. Po ovinkarjenjih in okoli napol zazidanih blokov sta nas ustavila \u0161e dva \u010dudna tipa in nam za\u010dela ponujati ha\u0161i\u0161, kokain, heroin ali kar koli od droge. Haloooo, pa kva je zdej to? Take us back to the ship!!!! Za\u010dela nas je grabiti panika. \u0160e posebej naju z Ur\u0161o. Ko je fant\u00e9 videl da vrag \u0161alo jemlje, je zavil na glavno cesto (in turisti\u010dne policije seveda nikjer, kot zanala\u0161\u010d, druga\u010de jih je kot peska v Egiptu). V kri\u017ei\u0161\u010du je preostro zavil na levo in ko\u010dija se je prevrnila. Ja kriza, \u0161e to… s par bu\u0161kami in strganimi hla\u010dami smo jo do sedaj kar dobro odnesli. Hitro smo stekli v stoje\u010di taksi, tam pa se je izkazala njihova solidarnost. Taksist ni hotel odpeljati\u00a0 dokler se ne zmenimo s ko\u010dija\u017eem, ki je hotel da mu \u0161e pla\u010damo za ta polomni prevoz. Takoj se je ob avtu nabralo kup mo\u0161kih doma\u010dinov, glave so za\u010deli moliti notri v avto skozi odprte \u0161ipe. Mene je spreletaval strah, bil je grozen ob\u010dutek. Kup ku\u0161travih glav, ki bulijo notri in nekaj govorijo. Nekako smo se zmenili s ko\u010dija\u017eem in taksi nas je odpeljal 1 km naprej skozi ulico, kjer je bil na\u0161 final destination. O\u010ditno smo zaradi strahu in panike izgubili ob\u010dutek za smer. Mogo\u010de nas je itak hotel peljati do pomola vmes pa prevrnil. Danes se temu lahko samo smejim, takrat pa mi je bilo grozno za umret. niveliranje<\/p><\/div>\n Na na\u0161i plovbi je sledila poslastica za vse, ki jih zanima tehnika – niveliranje. V kraju Esna je postavljena zapornica (hidro elektrarna), kjer se nivo Nila spremeni za 8 m. Ker smo pluli navzdol smo se morali spustiti. To izgleda zelo zanimivo; ladja zapluje v poseben prostor, hidravli\u010dna loputa se zapre, sistem pri\u010dne spu\u0161\u010dati vodo iz tega prostora dokler se ne znivelira gladina vode z drugo stranjo. Ko je vse znivelirano, se hidravli\u010dna zapornica na drugi strani odpre in ladja odpljuje naprej. Vse to se dogaja tudi v obratni smeri. Ladij je ogromno, kar se pozna na \u010dakalni listi za niveliranje. \u010cakali smo 6 ur. Opazili smo da se zraven gradi \u0161e ena rampa za niveliranje, kar bo zelo dobrodo\u0161lo tako za potnike kot ladjarje.<\/p>\n grobnica<\/p><\/div>\n Sledil je ogled Doline Kraljev. Da si ne bo kdo predstavljal zeleno dolino, obdano z gri\u010dki, kjer \u017eubori poto\u010dek… Kje pa! To je bolj podobno kamnolomu in grobnice so izklesane v \u017eivo skalo v podzemnih hodnikih. Kot sem \u017ee prej omenila, so se faraoni v\u010dasih dali pokopati na najbolj pompozen na\u010din, z veliko bli\u0161\u010da in tru\u0161\u010da, piramide pa so si dali graditi \u017ee veliko let pred svojo smrtjo. Plenilci in roparji so to spretno izkori\u0161\u010dali in ropali, kar se je dalo. Da bi se faraoni temu izognili, se je faraon Tutmose I spomnil dati pokopati v dolino, za katero nebi vedel nih\u010de. Tako je prekinil 1.700 let staro tradicijo. \u0160e tisti, ki so klesali rove in obdelovali grobnice so to delali v veliki tajnosti. Za to dolino je bila zadol\u017eena celotna vas, eni so gradili, drugi delali poslikave, tretji stra\u017eili dolino. Vse to se je prena\u0161alo iz roda v rod. Vendar se je skozi zgodovino vseeno pokazalo, da le ni bilo vse tako skrivno. Kljub temu so grobnice izropali, ostala pa je samo ena nedotaknjena in \u0161e to po naklju\u010dju. Ko so gradili in postavljali zaporedje grobnic, so se pri Tutankhamonovi u\u0161teli in rov speljali pod \u017ee obstoje\u010do grobnico. Ko so plenilci ropali, so to o\u010ditno spregledali in ostala je nedotaknjena. Odkril jo je Howard Carter leta 1922 v kateri je na\u0161el ogromno bogastva vklju\u010dno s sarkofagom Tutankhamona. \u0160e danes se znansvetniki obadajo z vsebino grobnice, saj ne vedo, ali je bila bogato opremljena ali ne, ker jo nimajo s \u010dim primerjati. Vse so \u017ee izropane. Tutankhamon je svetovno znan faraon ravno zaradi tega, v svojem \u017eivljenju pa je bil totalno nepomemben, saj je umrl star komaj 18 let z deset letno vladavino, \u017eivel pa je v 13. stoletju pr.n.\u0161t. \u0160e danes ugotavljajo kaj je botrovalo njegovi smrti, predvidevajo pa, da je padel pri jezdenju in si po\u0161kodoval golenico, katere rana se je vnela in pri\u0161lo je do zastrupitve. Danes posmrtne ostanke in vse predmete iz grobnice lahko vidite v Egip\u010danskem muzeju v Kairu. Ko pa smo \u017ee pri sarkofagih, mumijah in tema\u010dnem delu, pa napi\u0161em \u0161e podatek, da je imelo glavno vlogo pri mumificiranju suho podnebje. Sprva so Egip\u010dani umrle pokopavali v vro\u010d pesek, kateri je izsu\u0161il trupla in jim ohranil ko\u017eo in lase. Skozi leta so Egip\u010dani do potankosti razvili postopek ohranjanja trupel. Kako je samo mumificiranje potekalo, pa je zelo zanimiva re\u010d. \u010ce ima kdo slab \u017eelodec, naj ta odstavek presko\u010d. tempelj v Luxorju<\/p><\/div>\n Kot ste lahko sli\u0161ali je Egipt poln zanimivih templjev, nas pa sta \u010dakala \u0161e dva. Tempelj Kraljice Ha\u010depsut, ki je vladala kot mo\u0161ki. Ubiti jo je dal njen sin, ker je bil pohlepen in \u017eeljan kraljevega vladanja. Kon\u010dno smo prispeli v Luxor, perlo na\u0161ega potovanja. Perlo zato, ker je tam kompleks templjev vseh vladarjev, ki so kaj pomenili. Vsak je dal narediti nekaj svojega. Zato je ta kompleks ogromen in se razteza na 40 hektarjih, gradili pa so ga 1.300 let. Do tja vodi aleja sfing, v notranjosti pa je vsega od kolosov, notranjih in zunanjih dvori\u0161\u010d, kipov, obeliskov…. Najbolj zanimiv mi je bil kip faraona Ramzesa II. na katerem je upodobljen s svojo najljub\u0161o \u017eeno (Nefertari). Res, da je ta zelo majhna poleg njega, je pa le. To je edini kip, na katerem je kralj dal poleg sebe upodobiti \u0161e \u017eeno. Imel jih je 99 in 127 otrok. Staroegip\u010danska zgodovina je izredno zanimiva. Fanscinanten mi je bil ob\u010dutek, ko sem se lahko dotaknila tako stare zgodovine skozi templje, grobnice, mumije. Vedeti moramo, da je vse to staro okoli 5.000 let. Noro… to je treba videti in do\u017eiveti.<\/p>\n<\/a><\/p>\n\n
<\/a><\/dt>\n<\/dl>\n<\/div>\n
\nNaslednji dan je sledil ogled Alabastrske mo\u0161eje ali mo\u0161ejo Mohamed Alija. Peljali smo se mimo mestne sramote. Avtobus seveda tam ni smel ustaviti. Sramota zato, ker 800 tiso\u010d ljudi \u017eivi v grobnicah. Dobesedno. To je najrevnej\u0161i sloj v mestu in v ta predel ljudje ne zahajajo. \u0160e posebno ne tujci. Potomci umrlih dovoljujejo \u017eiveti v grobnicah reve\u017eem, pod pogojem, da ti skrbijo in urejajo grobnico. Nujno je bilo videti tudi znamenito tr\u017enico Khan-el-Khalili, kjer se je 14 dni pred na\u0161im prihodom zgodil teroristi\u010dni napad. Tr\u017enica je ogromna in je v obliki ulic. V eni ulici je ena zvrst robe npr. same zlatarne, same mesnice (\u010de lahko temu tako re\u010de\u0161). Na tej tr\u017enici dobi\u0161 vse od \u0161ivanke do slona in barantanje je obvezno. Ponavadi dose\u017ee\u0161 30% prvotne cene. Ob\u010dutek za red in \u010disto\u010do pustite doma, ker v Egiptu nima kaj iskati!!! Kljub napadom, smo se po\u010dutili varni pred \u017eeparji in tati. Kriminal je prepovedan in za krajo ti odsekajo desno roko v zapestju. Tako \u017ee na dale\u010d vidi\u0161 biv\u0161ega tatu in to je najve\u010dja sramota. Tega se ljudje bojijo in zato ne prihaja do kraj. Jaz sem videla biv\u0161ega tatu, prepoznala sem ga po ….
\nZve\u010der smo se odpravili na \u017eelezni\u0161ko postajo za tujce. V Kairu imajo dve postaji, ena je za tujce druga za doma\u010dine, kamor je tujcem prepovedan vstop. \u010cakala nas je no\u010dna vo\u017enja s spalnikom v 1.000 km oddaljen Aswan. Znan je predvsem po Aswanskem jezu in Naserjevem jezeru dolgem kar 480 km in globokem 180 m. Jez je bil zgrajen leta 1971 za potrebe proizvodnje elektrike. V tej elektrarni je 12 turbin in vse so iz na\u0161ega Litostroja, verjetno zaradi sodelovanja neuvr\u0161\u010denih. Za izgradnjo jezu so Egip\u010dani iskali denarno pomo\u010d po svetu. Zahod ni hotel sodelovati pri tem. Rusija je podarila polovico denarja, drugo polovico pa so pridobili z nacionalizacijo Sue\u0161kega prekopa, katerega so pred mnogo leti prodali Angle\u017eom in Francozom. Zaradi te nacionalizacije je skoraj pri\u0161lo do vojne med temi tremi dr\u017eavami, vendar so se uspeli dogovoriti na miren na\u010din. Jez je dolg 3,6 km, visok 111 m, pri temeljih \u0161irok 980 m in na grebenu 40 m. Zgrajen je v obliki piramide, da la\u017eje podpira te\u017eo pritiska vode. Temelji so globoko v sredini in so iz \u017eeleza in betona proti zunanjosti pa so mehkej\u0161e kamnine in na koncu pesek. \u010ce bi jez po\u010dil, bi voda podrla celoten Egipt vklju\u010dno s Kairom. Tudi zato je ta jez mo\u010dno zastra\u017een.
\nOgledali smo si kamnolom, kjer so izdelovali obeliske in jih tovorili v 200 km oddaljeni Luxor v tempelj. Spet so se nam porajala vpra\u0161anja, kako jim je uspelo, na kak\u0161en na\u010din, \u010de vemo, da je en obelisk te\u017eak kar 400 ton. S feluko (to je tradicionalna lesena jadrnica) smo se popeljali v Nubijsko vas. Vmes smo jezdili na kamelah in se navzeli pristnega kameljega vonja.<\/p>\n<\/a>
\nTorej, vse se je na sre\u010do lepo kon\u010dalo, in odpluli smo proti Kom Ombu, kjer smo si ogledali dvojni tempelj zgrajen v drugem stoletju pr.n.\u0161t. Dvojni zato, ker je ta tempelj edini, ki je posve\u010den dvema bogovoma Sobeku in Horusu. Vse v tem templju je dvojno (dva zunanja dvori\u0161\u010da, dva notranja, dva oltarja), zgradili pa so ga stari grki Ptolomejci, katere so Egip\u010dani sprejeli. Ta tempelj je zanimiv tudi zato, ker so na stenah uprizorjeni zdravilski nasveti glede operacij, la\u017ejega rojevanja, dojenja in celo narisani so prvi zapisi \u010dlove\u0161kih kromosomov za deklice in de\u010dke!!! Videli smo prvi koledar. Njihovo leto je bilo razdeljeno na tri dele (poplave, setve in \u017eetve). Vsak letni \u010das je imel 4 mesece. En mesec je imel tri tedne, vsak teden pa 10 dni. Tako so dobili 360 dni, na koncu pa so dodali \u0161e 5 dni. Zanimiv je bil tudi Nilometer. Neke vrste vodnjak, ki je bil povezan z reko Nil. Pri dolo\u010danju vi\u0161ine davkov so se vladarji odlo\u010dali glede na vi\u0161ino gladine Nila pred poplavami. \u010ce je bila gladina visoka, so bili davki za tisto leto vi\u0161ji in obratno, zato ker so bile poplavljene povr\u0161ine ve\u010dje in so lahko pri\u010dakovali ve\u010dji pridelek. Logi\u010dno. Nadalje smo si v Edfu ogledali najlep\u0161e ohranjen tempelj posve\u010den bogu Horusu zgrajen v tretjem stoletju pr.n.\u0161t. Ohranjen je zato, ker je bil dolga stoletja zakopan v blato in pesek. Je drugi najve\u010dji tempelj v Egiptu in tudi ta je bil zgrajen po naro\u010dilu Starogrkov. Celotna notranjost je bila poslikana z naravnimi barvami (barvne kamnine pome\u0161ane z jajci), kar se ponekod \u0161e vidi. Tempelj v Esni posve\u010den sveti ribi je v notranjosti po\u0161kodovan, saj so ga uni\u010dili Kristjani, ko so se umikali proti jugu Egipta. Skrivali so se v templjih in jih uni\u010devali. Vsem bogovom, ki so bili uprizorjeni na stenah, so spraskali o\u010di ali pa kar cele glave z namenom, da ljudje, za njimi nebi verjeli v \u00bbnapa\u010dne\u00ab bogove. Zanimivo je, da so to zelo radi po\u010deli prav Kristjani, medtem ko so drugi enostavno prebarvali in narisali svoje.<\/p>\n<\/a><\/a>
\nMoram povedati, da so Egip\u010dani mumificirali vse \u017eivo ups. pardon mrtvo! Od raznih vrst \u017eivali (konj, pes, ma\u010dka, hro\u0161\u010d – vse to vidite v muzeju) do ljudi (vseh slojev). Za pripravo faraona so to po\u010deli sve\u010deniki v za to namenjenih templjih. Prvo so umrlega polo\u017eili na desko. Truplo je odprl sve\u010denik. Plju\u010da, jetra in ostale organe so odstranili in jih polo\u017eili v \u0161tiri kanopti\u010dne \u017eare (jetra, plju\u010da, spolni ograni, \u017eelodec). Samo srce so pustili nedotaknjeno, ker so verjeli da je v srcu bistvo \u010dloveka. Mo\u017egane so ven potegnili z ostrim predmetom skozi nosno votlino in jih niso ohranili zaradi religioznih razlogov in zaradi nepoznavanja pomembnosti le-teh. Ostanek telesa so oprali z vinom, ki je naravni dezinfikator. Potem so notranjost telesa natrli z natrijevo soljo in pustili le\u017eati 70 dni. V tem \u010dasu so se meso in mi\u0161ice posu\u0161ile in ostanli so samo ko\u017ea, lasje in kosti. Nato so zavili truplo v lanene povoje balzam in di\u0161e\u010do oljnato smolo in tako je truplo postalo mumija. Poleg so v posebno posodo shranili nakit in razne amulete za sre\u010do, seveda pa je tudi to pritegnilo roparje. Ko so kon\u010dali s postopkom mumificiranja so pokopali faraona z vsemi \u010dastmi. Mumijo so postavili v zlat sarkofag z natan\u010dno podobo umrlega, zato, da ga je BA po smrti lahko na\u0161la. Molitve k bogu Anubisu lahko \u0161e danes vidimo vklesane na ve\u010dini grobnic v Egiptu saj nadzoruje postopek mumificiranja, ter spremlja du\u0161e skozi podzemlje in preizku\u0161a njihovo znanje o bogovih in vero v njih. Anubis postavi srce na Tehtnico Pravice med Razsodbo ter pospremi du\u0161o do vladarja podzemlja Ozirisa oz. nahrani demona Amuta z du\u0161ami zlobnih. Torej tako so mumiji omogo\u010dili odhod v onostranstvo. Sli\u0161ali boste \u0161e za KA in BA. KA je \u010dlove\u0161ka du\u0161a in je nastala ob nastanku telesa in ima iste potrebe, kot je imelo fizi\u010dno telo za \u010dasa svojega \u017eivljenja. Zato so pu\u0161\u010dali Egip\u010dani v grobnicah tudi hrano, pija\u010do in vse kar naj bi telo in KA potrebovalo. BA pa pomeni osebnost in\u00a0 pride v telo s prvim vzdihljajem in ga zapusti z zadnjim (ko \u010dlovek umre) in se prosto giba med svetom in podzemljem. Ko se zdru\u017eita KA in BA nastane posmrtno \u017eivljenje. \u010ce mumija nima enakega videza na sarkofagu kot je bila v resnici, ga BA nikoli ne bo na\u0161la in bosta za vedno izgubljena. Ne bo posmrtnega \u017eivljenja. Zato je toliko zgodb o plenilcih grobnic in ma\u0161\u010devanjih mumij. Le ti se ma\u0161\u010dujejo zaradi tega, kar ga BA nikoli ne bo na\u0161el.<\/p>\n<\/a>