{"id":38987,"date":"2025-06-24T09:13:06","date_gmt":"2025-06-24T07:13:06","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=38987"},"modified":"2025-10-17T07:59:08","modified_gmt":"2025-10-17T05:59:08","slug":"umik-iz-bangladeskega-balkona","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/umik-iz-bangladeskega-balkona\/","title":{"rendered":"Umik iz banglade\u0161kega balkona"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Branko Struga<\/em><\/p>\n

Potovanja v Banglade\u0161 >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Sedim na balkonu \u010detrtega nadstropja hotela v Cox’s Bazarju, obmorskem letovi\u0161\u010du Banglade\u0161a. Pod menoj, na sosednji parceli, stojijo \u0161tiri zapu\u0161\u010dene hi\u0161e. Dve od njih imata \u0161e streho, dve pa je \u010das \u017ee razkril. Pred hi\u0161ami se razprostira pravokotno dvori\u0161\u010de, polno odpadnega gradbenega materiala, plevela in smeti. Prav tam si je pasja mati na\u0161la zavetje za svojih pet mladi\u010dev.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Cox’s Bazar: Ribi\u0161ki \u010dolni<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Cox’s Bazar: Pla\u017ea<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Psi\u010dki so stari pribli\u017eno tri mesece – v starosti, ko bi pri nas \u017ee iskali nove lastnike. Ves \u010das se praskajo, verjetno imajo bolhe, sicer pa mati lepo skrbi zanje. So okrogli, igrivi, polni \u017eivljenja. Mati pa je iz\u010drpana – z ohlapnimi seski, nenehno v gibanju, vedno na lovu za hrano. Ne oddalji se dale\u010d, a vsak obhod po soseski ji pomeni novo prilo\u017enost za kak zalogaj, \u010detudi skromen. Ko je ni, so ku\u017eki sami – po\u010divajo, se igrajo in raziskujejo svoj mali svet. Na\u010deta ograja dvori\u0161\u010da jih \u0161e kar uspe\u0161no varuje pred vsiljivci s ceste. Pogumnej\u0161i \u017ee spremljajo mamo skozi odprtine v ograji, si upajo oddaljiti nekaj metrov ob \u017eivahni stranski cesti mimo hotela. Mami ti izleti najbr\u017e niso pogodu, a otroci rastejo in i\u0161\u010dejo ve\u010d, kot jim nudi zapu\u0161\u010deno dvori\u0161\u010de. Le kaj jih \u010daka? Tu zgoraj, s pti\u010dje perspektive, se po\u010dutim kot Bog, ki nemo opazuje dogajanje na planetu Zemlja.<\/p>\n\n\n\n

Banglade\u0161 je bolj de\u017eela vode kot kopnega. Prostrana obmo\u010dja rek in jezer lo\u010dujejo le ozki pasovi zemlje. Vsa voda, ki priteka iz himalajskih pokrajin Indije, Nepala in Butana, se steka v tri velike reke – Ganges, Brahmaputro in Meghno, ter se nato izliva v Bengalski zaliv. Tam, kjer se te reke za kratek \u010das zdru\u017eijo v en sam tok, je njihov obseg tolik\u0161en, da z enega brega ni mogo\u010de videti drugega. Gre za de\u017eelo, prepredeno z vodo. Njena sedanjost je sestavljena iz drobcev \u010dlove\u0161kih zgodb. \u010ceprav nima svetovno znanih \u010dudes, se pona\u0161a z dvema izjemnima vrednotama: s svojo turisti\u010dno nedol\u017enostjo in s toplino iskrenih, sr\u010dnih ljudi.<\/p>\n\n\n\n

V Srimangalu, prestolnici banglade\u0161kega \u010daja, mi natakar med ve\u010derjo zaupa svojo zgodbo. Doma je iz mesta ob zahodni indijski meji, tukaj pa slu\u017ei zaradi doma\u010dih turistov. Ti prihajajo za nekaj dni, se sprehajajo po \u010dajnih planta\u017eah in ostankih gozdov, jedo, po\u010divajo. Zdi se mu, da bi bil lahko zadovoljen z \u017eivljenjem, \u010de ne bi bilo vseprisotne korupcije, nepotizma, brezposelnosti, rev\u0161\u010dine, nepismenosti in naravnih nesre\u010d. Vsako leto jih prizadenejo poplave in cikloni. Odlo\u010dil se je, da bo od\u0161el na Nizozemsko. Ko ga vpra\u0161am, koliko ve o tej de\u017eeli, odkima: “Skoraj ni\u010d. Ampak bo \u017ee v redu.”<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
\u010cajna planta\u017ea<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Ustavim se ob robu ceste. Tam stojita de\u010dek v \u0161olski uniformi in njegova prijateljica – najverjetneje so\u0161olka, z dolgima \u010drnima kitama. De\u010dek se z veseljem postavi pred objektiv, deklica pa srame\u017eljivo pobegne. Fotografija postane tih, \u017ealosten spomin na tisto, \u010desar ni bilo mogo\u010de ujeti. Bosta ohranila prijateljstvo? Morda neko\u010d razvila globlji odnos? Ali pa ju bo dru\u017ebeni pritisk razdvojil? V muslimanski kulturi so stiki med fanti in dekleti pogosto neza\u017eeleni in omejeni. Morda imata \u0161e nekaj trenutkov otro\u0161ke svobode, preden ju doleti resni\u010dnost odraslega sveta.<\/p>\n\n\n\n

S krova ladje, ki po\u010dasi pluje po enem izmed kanalov Sundarbanov, opazujem \u017eivahno dogajanje na vodi. Povsod okoli nas so plovila vseh vrst – od velikih tovornih ladij do majhnih ribi\u0161kih \u010dolnov. \u010ceprav ta kanal ni najve\u010dji, je \u0161e vedno \u0161irok ve\u010d kot kilometer in globok okoli trideset metrov. Na enem od lesenih \u010dolnov mo\u0161ki in fant skupaj dvigujeta ribi\u0161ko mre\u017eo. O\u010de in sin, se mi zdi. Starej\u0161i je suh, neobrit, resnega pogleda in hitrih rok. Fant pa postaven, z zami\u0161ljenim izrazom – kot da ga delo ne zanima preve\u010d. V sebi nosi spoznanje, ki je bilo prej\u0161njim generacijam v njegovi mladosti nedosegljivo: svet je velik in poln mo\u017enosti. Rad bi hodil v \u0161olo, se u\u010dil, raziskoval. A o\u010de ga sili v \u010doln – k mre\u017eam, \u017euljem in malim ribam. Njega pa vle\u010de k stolu in knjigi. Kako naj bi ga stari ribi\u010d lahko razumel? \u00bbImate pet minut?\u00ab me nenadoma vpra\u0161a mladeni\u010d z izrazitim ameri\u0161kim naglasom. \u010ceprav sprva nisem navdu\u0161en, me njegova angle\u0161\u010dina pritegne. Star je devetnajst let in prihaja iz Bogure. Prav danes je postal stric. Ima starej\u0161ega brata, mlaj\u0161o in starej\u0161o sestro. O\u010de dela v Savdski Arabiji in le redko prihaja domov – potovanja so predraga. Mati doma gospodari z denarjem, ki ga o\u010de po\u0161ilja, in vzgaja skoraj odrasle otroke. Pravi, da se je angle\u0161\u010dine nau\u010dil sam v enem letu. Ameri\u0161ki naglas mu je bolj pri srcu kot britanski. Pred kratkim se je prijavil v mejno stra\u017eo. \u010ce ga sprejmejo, bo imel slu\u017ebo, mo\u017enost nadaljnjega izobra\u017eevanja in pot napredovanja. Eden redkih, ki ima jasen cilj. Nato se nasmehne in izgine v mraku – odhaja v bolni\u0161nico, kjer bo prvi\u010d videl svojega ne\u010daka.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Prodajalec sadja<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Lo\u010devanje zrn od slame<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Avtobus drvi po dvopasovni cesti. Mimo \u0161vigajo hi\u0161e s spranimi fasadami in \u010drnimi made\u017ei plesni. Polja se menjavajo s strni\u0161\u010di, nekje \u0161e \u017eanjejo. Pogled je zabrisan – slike be\u017eijo v preteklost, prihodnost je cilj. Potem jo zagledam: starej\u0161a \u017eenica, sklju\u010dena, pometa cesto z metlo iz ri\u017eeve slame. “Pometa cesto?” mi zabrni v glavi. Ne najdem odgovora. Sad\u017eip, moj banglade\u0161ki kolega, razlo\u017ei: “Med \u017eetvijo tovornjaki preva\u017eajo ri\u017e. Zrnca padajo na cesto. Ona jih pometa – zbira si ve\u010derjo.” Obmolknem.<\/p>\n\n\n\n

Spet pogledam s svojega balkona. Moje ku\u017eke. Stisne me v \u017eelodcu, ko enega zagledam na cesti. Prometa \u0161e ni, a \u017eivljenja se je treba nau\u010diti. Tokrat mu uspe priti nazaj v objem smeti in ru\u0161evin. Bog tukaj nima lahkega dela. V\u010dasih bi si tudi on raje zlo\u017eil kov\u010dek, kot bil pri\u010da temu vrve\u017eu, tem prepletenim usodam. A morda, tako kot jaz, vsaj v\u010dasih – lahko zapusti svoj balkon?<\/p>\n

Potovanja v Banglade\u0161 >><\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Branko Struga Potovanja v Banglade\u0161 >> Sedim na balkonu \u010detrtega nadstropja hotela v Cox’s Bazarju, obmorskem letovi\u0161\u010du Banglade\u0161a. Pod menoj, na sosednji parceli, stojijo \u0161tiri zapu\u0161\u010dene hi\u0161e. Dve od njih imata \u0161e streho, dve pa je \u010das \u017ee razkril. Pred hi\u0161ami se razprostira pravokotno dvori\u0161\u010de, polno odpadnega gradbenega materiala, plevela in smeti. Prav tam si je pasja mati na\u0161la zavetje za svojih pet mladi\u010dev.   Psi\u010dki so stari pribli\u017eno tri mesece – v starosti, […]<\/p>\n","protected":false},"author":104,"featured_media":38994,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[399,18],"tags":[],"class_list":["post-38987","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-banglades","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38987"}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/104"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38987"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38987\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38994"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38987"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38987"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38987"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}