{"id":38966,"date":"2025-06-23T17:08:24","date_gmt":"2025-06-23T15:08:24","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=38966"},"modified":"2025-10-14T12:31:59","modified_gmt":"2025-10-14T10:31:59","slug":"indijske-meditacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/indijske-meditacije\/","title":{"rendered":"Indijske meditacije"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Gvido Pevec<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanje: Klasi\u010dna ju\u017ena Indija >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n

Vsa potovanja v Indijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n\n

Zaljubljanje<\/h4>\n

Po\u010dasi se zaljubljam in strah me je. Strah me je, ker ne vem, kaj se dogaja z menoj, ko se neznani ob\u010dutki plazijo v moje srce. Vsako jutro se okoli mojega srca ovije nova nit, ki me pripenja nate. Ve\u010d kot trideset juter je \u017ee za menoj in ravno toliko srebrnih niti ovitih okoli mojega telesa. Pa vendar ne odneha\u0161 – vsak dan znova ovije\u0161 novo nit in jo ne\u017eno zategne\u0161. Potapljam se vate, v tvoje globine in \u0161irine in te ne\u017eno raziskujem. Zadi\u0161i\u0161 mi v vsem spektru svojih vonjav in tvoj \u0161epet bo\u017ea moje telo. Moje roke, noge te sprva zadr\u017eano odkrivajo, a kmalu so vsepovsod – sprehajam se od tvojega vrha do vzno\u017eja. Sprejema\u0161 me tak\u0161nega, kot sem. Ne sodi\u0161, ne meri\u0161, ne pri\u010dakuje\u0161. Preprosto si – od nekdaj, sama sebi zadostna.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Varanasi: Son\u010dni zahod<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Strah pred neznanim je \u017ee dolgo dolgo za menoj. Zdaj me je strah le \u0161e moje navezanosti nate. Vem, da sva si usojena in da ti nikoli ve\u010d ne bom mogel ube\u017eati. Saj ti ne potrebuje\u0161 mene, jaz sem tisti, ki potrebujem tvojo bli\u017eino, tvojo modrost in tvoje ogledalo, ki mi ga vedno znova postavlja\u0161. Ne upiram se ve\u010d – vsak boj s teboj je vnaprej izgubljena bitka. Prepustil sem se ti v celoti in plavam s tvojim tokom. Ti \u017ee ve\u0161 kaj je dobro zame. Vsak dan znova me u\u010di\u0161 in v tvoji \u0161oli postajam bolj\u0161i \u010dlovek. V\u010dasih si ne\u017ena z menoj, razumevajo\u010da kot mati s svojim otrokom, a \u017ee v naslednjem trenutku me trdno vr\u017ee\u0161 po tleh, da mi zopet ni\u010d ni jasno. A pono\u010di, ko se zavijem v tvoj topel objem in premi\u0161ljujem dogodke dneva, spoznam, da si imela prav. V molitvi se ti zahvaljujem za novo lekcijo. Saj ti dobro ve\u0161, da smo pri\u0161li na na\u0161 planet po nove izku\u0161nje, spoznanja, u\u010denje in rast v novi zavesti.
Mati Indija, hvala ti za vse!<\/p>\n\n\n\n

Lunca<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

Vsako jutro, s prvim son\u010dnim \u017earkom, mi neznani mojster na obraz nari\u0161e lunco. Najprej \u010disto majhen krajec, ki ga umetnik \u010dez dan ne\u017eno raztegne. Ne vem, kaj se dogaja z menoj, a ta lunin krajec ostaja na mojem obrazu skozi vse dni. Ne borim se z njo – v\u0161e\u010d mi je, kako se sprehaja po moji ko\u017ei na obrazu.
Okoli mene visijo grozdi ljudi. Smrad in umazanija sta povsod. Bera\u010di vseh vrst mi silijo naproti s pohabljenimi udi, krave mi zapirajo pot, pred avtobusi in tovornjaki se umikam v obcestni jarek. Vseokoli – simfonija zvokov in \u017eivljenje v prvem planu. Ne vem, kaj se dogaja z menoj in prav ni\u010d mi ni mar. Vsa ta zunanja fasada me sploh ne moti. V hrupu, smradu in umazaniji se v meni naseljuje nebe\u0161ki mir. Vem, da je vse prav tako kot mora biti. In lunin krajec me ne zapusti niti za hip.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Lunca<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
D\u017eajpur: Pala\u010da vetrov<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Na vlaku<\/strong><\/h4>\n\n\n\n

Stojim na \u017eelezni\u0161ki postaji v Bangaloreju in v roki dr\u017eim vozovnico za vlak do Madrasa – tretji razred, zadnji vagon. Prehodim celotno kompozicijo do svojega vagona. \u00bbSvojega\u00ab, si re\u010dem, a isto si je mislilo \u017ee sto Indijcev pred menoj, ki so ga \u017ee v celoti napolnili. Nobeno prevozno sredstvo v tej de\u017eeli ni nikoli zares polno. Vedno se najde prostor za enega, za naslednjega in tako naprej, brez konca. Ko stopim v predprostor pred kupejem, je ta \u017ee v celoti natla\u010den s telesi. Sedijo, le\u017eijo, stojijo in se borijo za vsak centimeter prostora. Nekako stla\u010dim svojih sto kilogramov notri in za silo stojim. Sosedu se opravi\u010dujem z nasmehom, saj stojim na njegovi nogi. Dva druga, ki ju z nahrbtnikom drezam pod vrat, nista dele\u017ena mojega opravi\u010dila, saj se ne morem obrniti. Vlak \u0161e kar polnijo novi potniki. Zdi se mi, da vsi ho\u010dejo prav v ta vagon. Razko\u0161je indijskega tretjega razreda. Karta stane le en evro in za osemurno vo\u017enjo se res ne spodobi prito\u017eevati. Stojim ob vhodu v kupe, kar se kasneje poka\u017ee kot prednost. Prijazni doma\u010dini najprej napravijo prostor za moj nahrbtnik, ki kon\u010dno razbremeni moja ramena, nato se najde prostor \u0161e za pol moje riti. Kar lep kos prostora, skoraj dovolj za celo indijsko zadnjo plat – a na mojo \u017ealost, dovolj le za pol moje riti. Ne bom se prito\u017eeval, moj polo\u017eaj se je bistveno izbolj\u0161al. Pol ure nazaj sem stal na eni nogi z nahrbtnikom na rami, zdaj pa skoraj sedim. Vlak odpelje skoraj to\u010dno in v mislih se zahvaljujem Britancem, ki so zgradili tire po celotni Indiji in tako pustili tej de\u017eeli nekaj dobrega po svoji vladavini. Na klopci, na kateri \u010depim, poleg mene sedi \u0161e pet ljudi, kar pomeni, da se gor normalno spravi sedem do osem Indijcev. Ja, Bog je \u017ee vedel, zakaj je ustvaril Tamilce malo bolj drobne. \u010ce bi vsi imeli mojo postavo, bi indijske \u017eeleznice prepeljale trikrat manj ljudi.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Lokalna postaja v Indiji<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Indijski vlak<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Morda so res drobne postave, a kmalu se poka\u017ee njihovo veliko srce. Preden uspem odkimati z glavo imam v vsaki roki kos lokalne sladice in dobro, da nimam deset rok kot Durgha, saj bi bil potem moj trebuh \u0161e ve\u010dji. Manj ko \u010dlovek ima, ve\u010d in la\u017eje daje od sebe. Mlaskamo slastne sladice (Indijci obo\u017eujejo sladkor) in lunca mi zopet ple\u0161e po obrazu. Gledamo se in raziskujemo dva svetova. Vse jih zanima – od kod, kam grem, kak\u0161na je Indija? \u00bbSaj vidite, krasni ste. Pred uro sem komaj stal na eni nogi, zdaj pa tukaj z vami debelim.\u00ab Nasmejani okoli mene ka\u017eejo vrsto belih zob. \u010cutim dobre vibracije, ki valovijo po majhnem kupeju. Osem ur ropotanja hitro mine. Resda sem prikraj\u0161an za no\u010d spanja, a sem hkrati bogatej\u0161i za nova spoznanja. Lunca se mi zopet sprehaja po obrazu, po\u017evi\u017egavam si in z nasme\u0161kom prepla\u010dam rik\u0161o. Ja, najbr\u017e sem res nor.<\/p>\n\n\n\n

Potovanje: Klasi\u010dna ju\u017ena Indija >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n

Vsa potovanja v Indijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Gvido Pevec Potovanje: Klasi\u010dna ju\u017ena Indija >> Vsa potovanja v Indijo >> Zaljubljanje Po\u010dasi se zaljubljam in strah me je. Strah me je, ker ne vem, kaj se dogaja z menoj, ko se neznani ob\u010dutki plazijo v moje srce. Vsako jutro se okoli mojega srca ovije nova nit, ki me pripenja nate. Ve\u010d kot trideset juter je \u017ee za menoj in ravno toliko srebrnih niti ovitih okoli mojega telesa. Pa vendar ne odneha\u0161 – […]<\/p>\n","protected":false},"author":89,"featured_media":38973,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[170,284,18],"tags":[],"class_list":["post-38966","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-indija","category-indija-juzna","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38966","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/89"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=38966"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/38966\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/38973"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=38966"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=38966"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=38966"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}