{"id":38835,"date":"2025-06-09T13:28:54","date_gmt":"2025-06-09T11:28:54","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=38835"},"modified":"2025-10-23T12:58:42","modified_gmt":"2025-10-23T10:58:42","slug":"egipt-in-krizarjenje-po-nilu-1-del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/egipt-in-krizarjenje-po-nilu-1-del\/","title":{"rendered":"Egipt in kri\u017earjenje po Nilu (1. del)"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: sopotnica Vesna <\/em><\/p>\n

Egipt in kri\u017earjenje po Nilu (2. del) >><\/span><\/strong><\/em><\/a><\/p>\n\n\n\n

Pridru\u017eite se nam na potovanju po Egiptu in kri\u017earjenju po Nilu >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n

Vsa potovanja v Egipt >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za\u010delo se je \u017ee v osnovno\u0161olskih klopeh, pri uri zgodovine.<\/strong> Ko je u\u010diteljica Dan\u010dka s svojim navdu\u0161enjem pripovedovala o veli\u010dastnih piramidah, mogo\u010dnih faraonih in skrivnostni egip\u010danski civilizaciji, je moja domi\u0161ljija takoj poletela. Pred o\u010dmi so mi o\u017eiveli prizori: kraljica Kleopatra, ovita v svilene tan\u010dice, Ramzes na prestolu s pogledom, ki ukazuje legije, in hladne, tihe dvorane, kjer po\u010divajo mumije, zavite v tiso\u010dletne skrivnosti. Vsaka zgodba, vsaka beseda me je odpeljala tja, kamor si takrat \u0161e nisem mogla misliti, da bom neko\u010d zares \u0161la. A \u017eivljenje ima svoj ritem in svoje na\u010drte. Sanje o Egiptu so dolgo \u010dakale v meni. In zdaj, ko sem praznovala svoj 50. rojstni dan, sem si kon\u010dno poklonila darilo, o katerem sem sanjala vse od otro\u0161tva – potovanje v Egipt in kri\u017earjenje po svetem Nilu z agencijo Oskar. Tako se je za\u010dela moja pustolov\u0161\u010dina. V de\u017eelo, ki me je klicala \u017ee dolgo, a sem jo zdaj kon\u010dno sli\u0161ala dovolj jasno, da sem ji sledila.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

1. dan: Letali\u0161\u010de Ljubljana – Letali\u0161\u010de Istanbul – Letali\u0161\u010de Hurgada<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na zbirnem mestu se nas je zbralo \u0161tirideset popotnikov, polnih pri\u010dakovanj in rahle treme ob za\u010detku devetdnevnega potovanja v neznano.<\/strong> Med nami se je hitro za\u010dutila tista posebna energija, ki se rodi, ko se neznanci v hipu pove\u017eejo v skupnost z istim ciljem – odkrivanjem novega sveta. V avli letali\u0161\u010da Jo\u017eeta Pu\u010dnika smo radovedno opazovali drug drugega, se spra\u0161evali, kdo bo tisti, s katerim bomo delili mize pri zajtrkih, sede\u017ee na avtobusih, morda celo zgodbe \u017eivljenja. Na\u0161a vodnica, Da\u0161a iz Agencije Oskar, je v prostor prinesla sve\u017eo energijo. Modrooka in zgovorna, z izku\u0161enim in pomirjujo\u010dim nastopom, nam je razdelila vav\u010derje, gradivo in prve napotke za potovanje. Njene besede so bile to\u010dne in prijazne – \u017ee takoj je bilo jasno, da bomo v dobrih rokah.<\/p>\n\n\n\n

Zve\u010der smo poleteli proti Istanbulu, kjer smo imeli kratko postajo, pre\u017eeto z zaspanimi pogledi in vonjem po tur\u0161ki kavi. Nato smo nadaljevali pot v Egipt in okoli tretje ure zjutraj kon\u010dno pristali v Hurgadi. Na izhodu iz letali\u0161\u010da nas je pri\u010dakal na\u0161 egip\u010danski vodnik Ali, nasmejan in buden, kot da ni bila globoka no\u010d. Z nasmehom do u\u0161es nas je pozdravil s prijaznim besedami: \u00bbDobro jutro!\u00ab Njegov pozdrav nas je prebudil bolj kot kava in s tem se je na\u0161e egip\u010dansko do\u017eivetje zares za\u010delo. Po namestitvi v hotel ob Rde\u010dem morju in kratkem po\u010ditku, sem se zbudila celo pred budilko – bila sem neu\u010dakana. Po zajtrku pa so se pri\u010dele prave dogodiv\u0161\u010dine!<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Hurgada: Vkrcanje na barko<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Hurgada: Raziskovanje koralnih grebenov<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Par sto metrov od hotela smo si izposodili plavutke in maske ter se vkrcali na bar\u010dico, ki nas je odpeljala do rajske pla\u017ee: turkizno morje, bel pesek, slamnati sen\u010dniki, prijazni natakarji\u2026 Pogumno sem se podala v vodo. Bilo je nekoliko hladno, a \u010darobno. Pla\u017ea ni bila preve\u010d obljudena, kar mi je zelo ustrezalo. \u0160e bolj pa sem se razveselila, ko so omenili, da imamo na voljo tudi fotografa. Takoj sem se dogovorila za \u00bbfoto shooting\u00ab. Nastale so \u010dudovite fotografije na pravlji\u010dni lokaciji. Po tem so nas z manj\u0161im \u010dolnom prepeljali nazaj na ladjo, kjer je sledilo snorkljanje. Sprva sem oklevala, v meni se je prepletal strah z navdu\u0161enjem, a ko enkrat sko\u010di\u0161 v vodo, radovednost prevlada in strah izgine kot milni mehur\u010dek. Potopila sem se proti pisanemu koralnemu grebenu in z vsakim zamahom plavala globlje v o\u010darljivi podvodni svet. Med mano so se elegantno zibale barvite ribice, korale so se ble\u0161\u010dale v son\u010dni svetlobi, ki je prodirala skozi morsko gladino – po\u010dutila sem se kot v pravljici. Po ve\u010d kot uri \u010distega u\u017eitka in ob\u010dudovanja morskega \u017eivljenja nas je na ladji pri\u010dakalo slastno kosilo. Utrujeni, a polni vtisov, smo u\u017eivali v okusih sve\u017ee pripravljene hrane ob vetri\u010du in \u0161umenju valov. Izlet se je po\u010dasi bli\u017eal koncu, a tik pred vrnitvijo v pristani\u0161\u010de nas je pri\u010dakalo \u0161e eno nepri\u010dakovano presene\u010denje – dru\u017eina delfinov! Sko\u010dili so iz vode, se igrivo vrteli ob ladji in nas o\u010darali s svojo prisotnostjo. Bil je popoln zaklju\u010dek \u010darobnega dne. Sledila je prijetna namestitev, okusna ve\u010derja, topel tu\u0161 in zaslu\u017een po\u010ditek. Jutri nas \u010daka novo poglavje na\u0161ega potovanja in komaj \u010dakam, da se za\u010dne!<\/p>\n\n\n\n

2. dan: Luksor – Tempelj v Karnaku<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Petzvezdi\u010dni hotel, velika mehka postelja in odli\u010den zajtrk. Vsi pogoji so bili izpolnjeni, da se spo\u010dita podam v nov dan. Vozili smo se \u010dez Rde\u010de hribe – gole, suhe vzpetine, ob\u010dasno prepredene s sipinami peska. Zelenja skorajda ni. Te\u017eko si predstavljam, da v tak\u0161nih razmerah kdo sploh lahko \u017eivi. Po nekajurni vo\u017enji smo prispeli v Luksor, ob bre\u017eini reke Nil, kjer nas je pri\u010dakala na\u0161a kri\u017earka Princess Sarah – na\u0161 plavajo\u010di hotel za naslednje \u0161tiri no\u010di. Ladja je bila \u010dista, prijetna, osebje pa nasmejano in ustre\u017eljivo. Sledila je obvezna birokracija: potni listi, klju\u010di, nastanitev, kosilo \u2026 ob 15. uri pa \u017ee vkrcanje na avtobus in prvi ogled – tempelj v Karnaku. Ob odkritju je bil skoraj popolnoma zasut s peskom, danes pa ta veli\u010dastni spomenik stoji pred menoj. Posku\u0161am ga ujeti s pogledom, s fotografskim objektivom, predvsem pa v srce. Njegova starodavna mo\u010d, \u010dar, ki vztraja \u017ee \u0161tiri tiso\u010dletja, je naravnost osupljiva. Hodim po tlakih, kjer so stopali faraoni, ob\u010dutim njihovo prisotnost v vsakem vdihu. Veli\u010dastni stebri, mogo\u010dni kipi, vonj kamna, toplota zraka in spokojna ti\u0161ina v objemu zgodovine – vse to ustvarja nepozabno izku\u0161njo. Promenada sfing se zdi kot potovanje v drug svet, dvorana stebrov pa \u010dloveka kar posrka vase. Uspelo mi je ujeti nekaj zares \u010dudovitih fotografij, a \u0161e lep\u0161i so neizbrisni pe\u010dati, ki jih je pustil ta kraj v meni. Ve\u010der je prinesel no\u010dni ogled Luksorja s ko\u010dijami. Po okusni ve\u010derji smo se zapeljali skozi ulice, kjer so se prepletali razko\u0161je in rev\u0161\u010dina, smeh otrok, vonj po za\u010dimbah, naglica doma\u010dinov, odmev koles po tlaku. Vse to je bilo kot prizor iz filma, le da se je dogajal pred na\u0161imi o\u010dmi. V lokalni kavarni smo ob \u010daju za\u010dutili pristen utrip \u017eivljenja – glasovi, pogovori, spro\u0161\u010denost pod zvezdnatim nebom.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Karnak in odmev koles po tlaku<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Osvetljeni templji so nas ob vrnitvi popeljali v misti\u010dnost no\u010di. Ko sem zaspala v prijetno ohlajeni kabini ladje, so se misli \u0161e vedno sprehajale med templji in sfingami. Bilo je \u0161ele drugo jutro na\u0161ega potovanja, a v meni se je \u017ee rojeval ob\u010dutek, da se pi\u0161e ena izmed lep\u0161ih zgodb mojega \u017eivljenja.<\/p>\n\n\n\n

3. dan: Luksor – Dolina kraljev – tempelj Ha\u010depsut <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a vodnica Da\u0161a nam je \u017ee zjutraj napovedala pester in razgiban dan.<\/strong> In imela je prav. Dopoldne smo se z avtobusom odpravili proti meni te\u017eko pri\u010dakovani destinaciji – mogo\u010dni in skrivnostni Dolini kraljev. Vo\u017enja do tja je bila sama po sebi svojevrstno do\u017eivetje: vijugali smo med skalnatimi pobo\u010dji in pu\u0161\u010davskimi pejsa\u017ei, kjer si \u010dlovek zlahka predstavlja, da se je zna\u0161el v drugem \u010dasu. Okolica je spominjala na kamnolom, kjer se surova narava sre\u010da z zgodovino, ki \u0161e ni rekla zadnje besede. Na \u0161tevilnih mestih smo opazili arheologe, opremljene s \u010dopi\u010di, pincetami in cedilkami – s potrpe\u017eljivostjo umetnikov in natan\u010dnostjo znanstvenikov so preiskovali vsak centimeter tal. Bilo je 10.30 dopoldne. Sonce je neusmiljeno \u017egalo pri 34 stopinjah Celzija, meni pa je v tistem trenutku od pri\u010dakovanja gorelo srce. Vro\u010dina? Zanemarljiva. Grobnice? Neprecenljive.<\/p>\n\n\n\n

Prva postaja – grobnica \u0161t. 62, grobnica slovitega faraona Tutankamona. Dobesedno sem se zapodila vanjo. Spustili smo se po stopnicah, vse ni\u017eje in ni\u017eje, dokler nismo vstopili v sobano, kjer je na moji levi po\u010divala faraonova mumija. Na njegovi lobanji so bile vidne sledi udarca – srhljivo in fascinantno obenem. Prijazen paznik mi je naredil nekaj res zanimivih fotografij. Mumija je presenetljivo dobro ohranjena, slike na stenah pa videti, kot da so bile narisane pred nekaj desetletji, ne tiso\u010dletji. Vse bi dala, da bi lahko ostala sama, brez gne\u010de ter da bi v ti\u0161ini vpila \u010dar tistih risb, barv in simbolov. Tudi vonj v grobnici je bil edinstven, kot da bi imel svoj pe\u010dat \u010dasa. Najbolj se mi je vtisnil v spomin kamniti sarkofag, v katerem je faraon po\u010dival skoraj 4000 let. Polna vtisov in s \u010dudovitimi fotografijami, sem \u017ee skoraj v teku nadaljevala proti naslednji to\u010dki – grobnici \u0161t. 34. Pot do nje ni bila najla\u017eja: vodila je po vijugasti stezi navzgor, v hrib, pod neusmiljenim soncem, ki je neusmiljeno pritiskalo na ramena. A v meni je bilo preve\u010d navdu\u0161enja, da bi me to ustavilo. Z vsakim korakom sem bila bli\u017ee \u0161e enemu ko\u0161\u010dku zgodovine. Ko smo prispeli na vrh, pa – hladen tu\u0161. Grobnica je bila zaprta. Na vratih obvestilo: Zaradi restavratorskih del vstop ni mogo\u010d. V tistem trenutku sem le za hip za\u010dutila razo\u010daranje, a vzdu\u0161je, ki ga je ustvarjal celoten kraj, mi ni pustilo dolgo \u017ealovati. Takoj smo se obrnili in se podali v iskanje naslednje odprte grobnice. In nismo \u010dakali dolgo, odprla so se vrata v grobnico faraona Siptaha. \u017de ob vstopu me je prevzel ob\u010dutek spo\u0161tovanja. Dolg, rahlo nagnjen hodnik, katerega stene so bile prekrite s hieroglifi, barvitimi prizori, starodavnimi bo\u017eanstvi in simboli ve\u010dnosti, nas je vodil vse globlje. Hodnik se je raz\u0161iril v prostorno osrednjo dvorano, kjer je kraljeval masiven kamnit sarkofag – skoraj tri metre visok, impresiven in mogo\u010den, kot da \u0161e danes varuje faraonovo skrivnost.<\/p>\n\n\n\n

Na\u0161a tretja postaja je bila grobnica faraona Ramzesa IX. Tukaj me je najbolj navdu\u0161il strop – \u010dudovito ohranjen, z intenzivno modro barvo, ki je bila kar nadrealisti\u010dna. Vse, kar sem pred tem videla le v dokumentarcih, sem zdaj do\u017eivela v \u017eivo. In ni primerjave – biti tam, v Dolini kraljev, je \u010darovnija. Magija, ki te odnese 4000 let v preteklost.
Dan pa se \u0161e zdale\u010d ni kon\u010dal. Nadaljevali smo z ogledom posmrtnega templja faraonke Ha\u010depsut, znanega tudi kot D\u017eeser-D\u017eeseru. Ta veli\u010dasten tempelj, vklesan v steno, je pravi arhitekturni \u010dude\u017e. Da\u0161a in na\u0161 egip\u010danski vodnik Malak sta nam razlo\u017eila \u0161tevilne zgodbe, ki jih je mogo\u010de razbrati iz hieroglifov. \u0160ele ko si tam, zares dojame\u0161 njegovo velikost – fotografije ga enostavno ne prika\u017eejo v pravi lu\u010di. Sledil je obisk delavnice, kjer obdelujejo alabaster. Priznam, pri\u010dakovala sem dolgo\u010dasje. A doma\u010dini so se res potrudili, pokazali postopke obdelave, in izku\u0161nja je bila prav prijetna. Nakup spominkov je bil tako \u0161e toliko bolj oseben in zabaven. Zgodovinsko o\u010darani in nakupovalno zadovoljni smo se odpravili \u0161e do znamenitih Memnonovih kolosov – dveh mogo\u010dnih kipov faraona Amenhotepa III. Vsak meri kar 18 metrov in tehta osupljivih 720 ton. Na fotografijah delujeta mogo\u010dno, a ko stoji\u0161 pod njima, \u0161ele dojame\u0161 njuno pravo veli\u010dino.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Tempelj Ha\u010depsut<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

Za zaklju\u010dek dneva smo se z manj\u0161imi ladjicami vrnili na na\u0161o kri\u017earko, saj nas je \u010dakala plovba proti mestu Edfu. Po kosilu smo se spro\u0161\u010dali na palubi – prijetno je pihljalo, mimo so se vrstile zelene oaze, namakalni sistemi, planta\u017ee \u2026 in celo \u00bbpirati z Nila\u00ab. Gre za lokalne prodajalce, ki iz \u010dolnov ponujajo brisa\u010de, obleke in druge izdelke. Glasni mo\u017eje s temno poltjo in ble\u0161\u010de\u010dimi nasmehi, ki z vso vnemo posku\u0161ajo skleniti posel. Tak\u0161nega na\u010dina prodaje pri nas ne poznamo, a se ga nekateri hitro nau\u010dijo. Jaz sem jih le opazovala, barantanja namre\u010d ne obvladam. Po ve\u010derji smo se zbrali v pritli\u010dju hotela. Nekaj \u017eensk, vklju\u010dno z mano, smo za\u010dele klepetati, pridru\u017eila se nam je tudi Da\u0161a. Pogovor je postal tako \u017eivahen, da nas je bilo kmalu \u017ee deset. In prav takrat nam je Da\u0161a povedala zgodbo o gospodu z lakastimi \u010devlji v Casablanci. Smeh, ki je sledil, je bil glasen in pristen – prava smejalna terapija. Da\u0161a zna pripovedovati, z do\u017eiveto mimiko, humorjem in tempom, ki te potegne noter. \u010cas je minil neverjetno hitro – kar je vedno najbolj\u0161i znak, da si bil tam, kjer si moral biti. Jutri nas \u010dakajo nove dogodiv\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Memnonova kolosa<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Faraonova mumija<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

 <\/p>\n

4. dan: Luksor – Edfu – Horov tempelj, Esna – Kom Ombo<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ena od prednosti no\u010dne plovbe je prav gotovo ta, da se zjutraj prebudi\u0161 v popolnoma novem kraju.<\/strong> Odprem o\u010di, stopim na balkon kabine in \u017ee sem v Edfuju. Nova postaja, nova zgodovina, nova prilo\u017enost za stik z ve\u010dnostjo. Pripravljeni na \u0161e en dan med \u00bbnovimi\u2013starimi\u00ab kamni, smo po zajtrku zapustili kri\u017earko. Popotovanje skozi ozke ulice Edfuja, v ritmu kopit in pod neonskim kaosom lokalne prometne norije, nas je popeljalo do veli\u010dastnega Horovega templja. Tempelj je bil v gr\u0161ko-rimskih \u010dasih skoraj dve tiso\u010dletji pokopan v pesku in blatu. Ko danes stopi\u0161 skozi njegova vhodna vrata, se ti zdi, kot da si vstopil v drug svet. Vsak kamen \u0161epeta zgodbe o bojih, o ma\u0161\u010devanju, o zmagah bogov. Na stenah je celo zapis, da se je prav tukaj poro\u010dila Kleopatra. In zdaj sem tu – na tem istem mestu, kjer je neko\u010d stala legendarna kraljica Egipta. Neopisljiv ob\u010dutek. Ob\u010dudujem te kamne, ob\u010dudujem zgodovino, ki jo nosijo. Di\u0161ijo po \u010dasu. Po brez\u010dasju.<\/p>\n\n\n\n

A tudi raziskovalec potrebuje premor. Preden se vrnemo na kri\u017earko, si privo\u0161\u010dimo kavo – mo\u010dno, aromati\u010dno, to\u010dno tak\u0161no, kot mora biti. Nato \u0161e enkrat skozi vrve\u017e, mimo konj, prodajalcev in vonjev ulice in \u017ee smo spet na ladji, ki nas pelje naprej proti Esni. Po kosilu nas \u010daka \u0161e zadnji postanek dneva – Kom Ombo, tempelj, posve\u010den dvema bogovoma: Horu in krokodiljemu bogu Sobeku. Tako imenovani dvojni tempelj je nekaj posebnega – ne le zaradi arhitekture, temve\u010d zaradi presenetljivo naprednih zapisov. Na stenah odkrijem upodobitve kirur\u0161kega pribora, do zadnje podrobnosti. Neverjetno je, kako sodobno izgleda! Skalpel, kle\u0161\u010de, pincete . vse narisano z milimetrsko natan\u010dnostjo. Kar te\u017eko je verjeti, da so Egip\u010dani vse to poznali \u017ee pred tiso\u010dletji. \u0160e eno presene\u010denje – v eni izmed stranskih sob so razstavljeni mumificirani krokodili. Mumificirali so celo krokodile in jih polagali v grobnice, da bi v posmrtnem \u017eivljenju spremljali faraone. Utrinek, ki mi bo za vedno ostal v spominu.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Tempelj Kom Ombo<\/em><\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Mumificirani krokodili<\/em><\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Dan smo zaklju\u010dili na palubi kri\u017earke, ob hladni pija\u010di, spro\u0161\u010denem klepetu in iskrenem smehu.<\/strong> Skupina sopotnikov se je \u017ee lepo povezala. Vsak ima svojo zgodbo, vsak svoje navdu\u0161enje. A danes se moramo zgodaj posloviti. Jutri nas \u010daka prav poseben dan – bujenje \u017ee ob 3.30 uri zjutraj. Pa vendar, tudi zaspanka, kot sem jaz, bom z veseljem vstala sredi no\u010di. Zakaj? Ker nas \u010daka Abu Simbel – tempelj, ki naj bi ga videl vsak, ki pride v Egipt. Lahko no\u010d, sanjam \u017ee podobe Ramzesa in templjev v pesku.<\/p>\n\n\n\n

Egipt in kri\u017earjenje po Nilu (2. del) >><\/span><\/strong><\/em><\/a><\/p>\n\n\n\n

Pridru\u017eite se nam na potovanju po Egiptu in kri\u017earjenju po Nilu >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n

Vsa potovanja v Egipt >><\/a><\/span><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: sopotnica Vesna  Egipt in kri\u017earjenje po Nilu (2. del) >> Pridru\u017eite se nam na potovanju po Egiptu in kri\u017earjenju po Nilu >> Vsa potovanja v Egipt >> Za\u010delo se je \u017ee v osnovno\u0161olskih klopeh, pri uri zgodovine. Ko je u\u010diteljica Dan\u010dka s svojim navdu\u0161enjem pripovedovala o veli\u010dastnih piramidah, mogo\u010dnih faraonih in skrivnostni egip\u010danski civilizaciji, je moja domi\u0161ljija takoj poletela. Pred o\u010dmi so mi o\u017eiveli prizori: kraljica Kleopatra, ovita v svilene tan\u010dice, Ramzes na prestolu […]<\/p>\n","protected":false},"author":126,"featured_media":38878,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,15,334],"tags":[],"class_list":["post-38835","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clani-pisejo","category-egipt","category-vtisi-potnikov"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t