{"id":38025,"date":"2025-04-02T07:27:42","date_gmt":"2025-04-02T05:27:42","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=38025"},"modified":"2025-10-16T09:31:57","modified_gmt":"2025-10-16T07:31:57","slug":"bou-taghrar-maroko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/bou-taghrar-maroko\/","title":{"rendered":"Bou Taghrar, Maroko"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Alja Mravljak<\/em><\/p>\n

Potovanja v Maroko >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na koncu sveta, se zdi, je res slaba cesta.<\/strong> Zadnji kilometri pred koncem se vle\u010dejo in vle\u010dejo. Avtobus vijuga med luknjami in zdi se, da vo\u017enje ne bo konec. Po tem, ko se pokrajina spremeni iz mesta v tako ne\u017eno, prijazno dolino s kasbami, se \u0161e enkrat pokrajina zamenja v ozko dolino, polno barvitih bregov na vsaki strani.<\/p>\n

Tik pred ve\u010derno temo prispemo v najlep\u0161o dolino ju\u017enih pobo\u010dij Visokega Atlasa. Prispeli smo v vas Bou Taghrar. Cesta se sicer nadaljuje \u0161e kilometre, a gre v hrib in za nas je toliko dovolj.<\/p>\n

Ve\u010der v vasi je (kot vedno) miren. V penzionu se namestimo v sobah, ki so videle \u017ee bolj\u0161e \u010dase. A to je edini penzion in za eno no\u010d bo ravno prav.<\/p>\n

Za ve\u010derjo Hassan prinese kus kus in kot da nismo jedli \u017ee tri dni, napademo skupno skledo. Ve\u010der je spokojen. V daljavi se zasli\u0161i klic k molitvi in va\u0161ki psi po\u010dasi utihnejo.<\/p>\n

Za nami je dolg dan raziskovanj atla\u0161kih dolin<\/strong> in kmalu poniknemo vsak v svojo posteljo. Sanje so sve\u017ee tako, kot je sve\u017e gorski zrak v sobah.<\/p>\n

\u0160e dolgo v jutro je hladno in tema\u010dno. Vseeno se odpravimo na sprehod po dolini. Plan je, da osvojimo tudi bli\u017enji vrh, od koder je \u010dudovit razgled na vse konce po dolini in hribih.<\/p>\n

Skozi va\u0161ke vrtove, kjer se pogovarjamo o namakanju in vrti\u010dkarstvu, po\u010dasi napredujemo proti vzponu. Jutro se je medtem \u017ee prebudilo in sonce se smeje nad nami. Vzpon ni zahteven. Nekateri med nami so bolj hitri in so skoraj \u017ee na vrhu medtem, ko ostali \u0161e sopihamo po rde\u010dem kamnu. Korak je te\u017eek, teren ni nevaren. Je kot en tak prijazen sprehod ob Savi, a v hrib.<\/p>\n

Na vrhu se svet ustavi. Razgled je sve\u017e, \u010dist in navdihujo\u010d.<\/strong> Spodaj pod nami so zeleni vrtovi ob reki. Med njimi so skrbno speljani namakalni kanali. Z vi\u0161ine se vidi tu in tam kos rde\u010dkaste zemlje ter tu in tam \u010dloveka, ki se sprehaja med nasadi. Tam, kjer se kon\u010dajo vrtovi, se za\u010dne nerodovitna goli\u010dava in strmi bregovi rde\u010dih, rumenih in sivih narinjenih skal. Milijone let je potrebovala narava, da je narinila te hribe v fantasti\u010dne plasti, ki sedaj razkrivajo vso svojo zgodovino. Visoki Atlas je raj za geologe! Tukaj imajo vsega na pretek. Za nas, ki to nismo, pa je narava v Bou Taghrarju samo in resni\u010dno – nepozabna. To je ena najlep\u0161ih dolin Visokega Atlasa (in videla sem jih \u017ee malo morje).<\/p>\n

Bou Tagrar je eden zadnjih ko\u0161\u010dkov tega sveta, ki je dostopen po cesti in kljub temu \u0161e vedno zelo pristen. <\/strong>Ali imajo va\u0161\u010dani elektriko? Imajo. Imajo telefone? Imajo. In tudi veliko dobre hrane imajo, mo\u0161ejo in eno medicinsko sestro. In tudi \u0161ola je v vasi … a kljub vsemu so ljudje tukaj \u0161e zelo tradicionalni, se \u010disto vsi poznajo med sabo in gojijo svoje obi\u010daje dale\u010d od modernega sveta. Mo\u0161ki so pogosto odsotni, ker imajo delo v mestih (in dru\u017einam domov le po\u0161iljajo denar), \u017eenske pa imajo veliko dela v vrtovih in domovih in … veliko otrok. V vasi sta dve dru\u017eini, kjer imata zakonca 20 otrok! Ljudje tukaj so skromni. \u017de dolgo si \u017eelijo bolj\u0161o cesto, ki bi bila prevozna tudi pozimi, ko zapade sneg. Drugih \u017eelja nimajo. Starej\u0161i so malo bolj vdani v usodo in zaupajo vladi, ki je dale\u010d v prestolnici. Med mlaj\u0161imi se krepi zavest o tem, da vlada ne vlaga dovolj v obnovo in jim ne zgradi ceste, ki jo potrebujejo. Zaenkrat je to le razmi\u0161ljanje na dru\u017eenjih ob \u010daju … a kdo ve, kam bo vodilo in kako dale\u010d. In ko bo Bou Taghrar dobil bolj\u0161o cesto, kaj se bo spremenilo v vasi, \u010de kaj. Bo ostala tako pristno odmaknjena in lepa?<\/p>\n

Potovanja v Maroko >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Alja Mravljak Potovanja v Maroko >> Na koncu sveta, se zdi, je res slaba cesta. Zadnji kilometri pred koncem se vle\u010dejo in vle\u010dejo. Avtobus vijuga med luknjami in zdi se, da vo\u017enje ne bo konec. Po tem, ko se pokrajina spremeni iz mesta v tako ne\u017eno, prijazno dolino s kasbami, se \u0161e enkrat pokrajina zamenja v ozko dolino, polno barvitih bregov na vsaki strani. Tik pred ve\u010derno temo prispemo v najlep\u0161o dolino ju\u017enih pobo\u010dij […]<\/p>\n","protected":false},"author":76,"featured_media":38026,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[13,18],"tags":[],"class_list":["post-38025","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-maroko","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t