{"id":37755,"date":"2025-03-19T08:32:48","date_gmt":"2025-03-19T07:32:48","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=37755"},"modified":"2025-10-10T10:09:18","modified_gmt":"2025-10-10T08:09:18","slug":"indonezijska-moc","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/indonezijska-moc\/","title":{"rendered":"Indonezijska mo\u010d"},"content":{"rendered":"\n

List iz potovalnega dnevnika<\/strong><\/span><\/h3>\n\n\n\n

Pi\u0161e: Vesna Savarin <\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Indonezijo >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n\n\n\n

\u00bbGremo v Indonezijo za novoletne po\u010ditnice?\u00ab<\/strong><\/p>\n

\u00bbGremo!\u00ab<\/strong><\/p>\n

In smo \u0161li.<\/p>\n

Z malo skupino sopotnikov smo se odpravili na drug konec sveta. Polni hvale\u017enosti, da je to mo\u017eno, da smo vsi pri volji in polni mo\u010di za tako pot, \u017eeljni dru\u017ebe drug drugega. Dali smo si prilo\u017enost, da se pove\u017eemo v lepem, v zavedanju, da ni samoumevno iti na tako pot.<\/p>\n

Pozornost sem usmerjala v mo\u010di, ki nam jih de\u017eela poklanja, in predvsem v to, kako jih lahko prelijemo v \u017eivljenje doma. \u00a0\u00a0<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d sobivanja<\/strong><\/h5>\n

Indonezija. Ve\u010d kot 800 jezikov. 1.332 etni\u010dnih skupin. 1.905 milijonov kvadratnih kilometrov. Ve\u010d kot 281 milijonov ljudi in \u017eivljenjskih usod. Wow, kak\u0161ne \u0161tevilke! Je v tej masi mo\u017eno \u017eiveti sebe? Koliko je vredno eno \u017eivljenje? V tej masi Indonezijkam in Indonezijcem, starim in mladim, sijejo o\u010di. Tistim z ve\u010d ali manj izobrazbe, tistim z ve\u010d ali manj denarja \u2013 vsem po vrsti sijejo o\u010di! Zdi se mi, kot da bi \u017eiveli svoj smisel v preprostosti: v trgovanju, v obrteh, izdelovanju sen\u010dnih lutk, v vodenju skupin turistov, v kuhanju in stre\u017ebi, v sajenju ri\u017ea, v sobivanju z doma\u010dimi \u017eivalmi: petelini, koko\u0161mi, kozami, vodnimi bivoli. Na vasi \u017eivijo tako, kot so \u017eiveli pred njimi predniki od nekdaj. V sodelovanju. Veselijo se skupaj. Radi praznujejo.<\/p>\n

Na Lomboku opazujem, kako skupina dvajsetih \u017eensk, vse pisano oble\u010dene, z o\u0161iljenimi pokrivali pred soncem na glavah, v smehu, z nasmehi od enega do drugega u\u0161esa in v \u017eubore\u010dem klepetu, sadi ri\u017e. Predstava za nas? Ne, seveda ne. Utrinek njihovega vsakdana.<\/p>\n

\u010ce je v tej masi ljudi mo\u017eno z nasmehom skozi \u017eivljenje<\/strong>, potem je to toliko la\u017eje doma, kjer imamo na voljo vse in \u0161e ve\u010d. Zagotovo.<\/p>\n\n\n\n

Mo\u010d usmerjene pozornosti<\/strong><\/h5>\n

Takoj po pristanku letala v Jakarti je vame butnila tropska vla\u017ena vro\u010dina, vonj po cigaretih s klin\u010dki, oblak temnih izpu\u0161nih plinov iz mno\u017eice motoristov \u2026 Sami neprijazni vtisi. Godrnjav\u010dek v meni se je prebudil in takoj sem imela prilo\u017enost, da preizkusim mo\u010d usmerjanja pozornosti. Vpra\u0161ala sem se: \u00bb\u010cemu naj namenjam svojo pozornost? Tistemu, kar me moti ali tistemu, kar mi de\u017eela zanimivega in druga\u010dnega ponuja?\u00ab To notranjo dr\u017eo sem negovala vseh 17 dni potovanja in tako za\u0161\u010ditila notranji prostor do\u017eivljanja. Kamor usmerja\u0161 pozornost, tisto raste. V meni je tako raslo \u010dudenje<\/strong>.<\/p>\n

\u010cemu se lahko \u010dudim doma? Pod vpra\u0161aj lahko postavim vse samoumevnosti (na primer pitno vodo, ki prite\u010de iz pipe, sve\u017e zrak, ko odprem okno, nikjer vonja po vlagi) in se \u010dudim, kot da to do\u017eivljam prvi\u010d. \u010cudim se in za\u010dutim hvale\u017enost. Ni ve\u010d prostora za godrnjav\u010dka.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d naklonjenosti<\/strong><\/h5>\n

Najve\u010dja mo\u010d Indonezije so njeni ljudje: topli, sr\u010dni, naklonjeni. Neposredni, preprosti. Z vsakim stikom z njimi sem bolj razumela, zakaj je potovanje med njimi tako spro\u0161\u010deno. Odzivajo se spontano, brez skritih namenov.<\/p>\n

Zvedavo se pribli\u017eajo in prostodu\u0161no pripomnijo: \u00bbLady, you have such a big nose!\u00ab ha-ha-ha \u00bbLady, you are so beautiful!\u00ab \u00bbNo, no, no, this dress is not good for you. In this dress you look too old.\u00ab\u00a0<\/p>\n

Vse polno drobnih stikov sem do\u017eivela, ki so bili vsi po vrsti prijetni, neposredni, otro\u0161ko zaupljivi. Ne \u017eenejo si k srcu, ne gradijo zidov. \u010cutim njihovo notranjo mo\u010d in mir, kot da bi \u017eiveli v \u017eivi sedanjosti in manj pre\u017evekovali mrtvo preteklost.<\/p>\n

Kako mo\u010d naklonjenosti odnesem sabo domov? Zavestno negujem stanje prijaznosti: brez skrbi, vse se uredi. <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mo\u010d povezanosti<\/strong><\/h5>\n

Na na\u0161i indonezijski pustolov\u0161\u010dini smo se povezali v skupnem ritmu<\/strong>. Mi kot dru\u017eina in mi kot skupina. Vse smo po\u010deli SKUPAJ. Vsi skupaj smo ob isti uri (zgodaj) zjutraj vstali. Hkrati smo pojedli zajtrk, poskrbeli, da se je na\u0161a prtljaga zna\u0161la na avtobusu in skupaj smo se odpeljali vsaki\u010d v nov najlep\u0161i dan. Vsi hkrati smo jedli, pili, se veselili, se potili, bili la\u010dni in \u017eejni. Skupaj smo se \u010dudili, se spra\u0161evali, smejali, peli in celo plesali. Morda prav zato dandanes tako radi potujemo, ker na poti do\u017eivljamo mo\u010d povezanosti skupnosti, ki je doma ve\u010d ni?<\/p>\n

Je res ni? Ni je, razen \u2026 \u010de jo za\u010dnemo na\u010drtno gojiti, ko za\u010dutimo, da nam je to pomembno.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d d\u017eungle<\/strong><\/h5>\n

Globoko se me je dotaknil blatni sprehod po d\u017eungli Parka Rinjani do \u0161tirih slapov. Pr\u0161enje tople \u010diste vode, veli\u010dastje pretakanja in zlivanja, bu\u010denja, \u0161umenja in \u017euborenja. Z vsakim korakom sem vsrkavala prvinsko mo\u010d in ob\u010dudovala ogromne liste tropskih rastlin. Kak\u0161no bogastvo oblik, vonjav! D\u017eungla zares poka, buhti in kipi od \u017eivljenja. Ja! To je to! Za to je bilo vredno priti sem!<\/p>\n

Kaj mi doma daje ob\u010dutek \u017eivosti<\/strong>? Kje se napolnim z navdihom \u017eivljenja? Vsaki\u010d, ko grem na sprehod po gozdu, ob morju, med borovci. Narava, to je moje okolje!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d oceana<\/strong><\/h5>\n

Do\u017eivela sem valovanje Indijskega oceana, ki te zgrabi in te ne spusti. Za\u010dutila sem strahospo\u0161tovanje pred skrivnostnimi globinami in silnimi razse\u017enostmi vodnega telesa, ki obdaja del kopnega na\u0161ega planeta. Kako majhni smo v svojem hrepenenju po trajanju! Kako nerealna so na\u0161a stremljenja po kontroli \u017eivljenja! Lebdenje na povr\u0161ini me je spro\u0161\u010dalo in me vabilo k prepu\u0161\u010danju, hkrati pa k budnemu spremljanju, kam me nesejo valovi in tokovi. V tem sem prepoznala pomen prave mere, pomen srednje poti.<\/strong><\/p>\n

Modrost, vredna upo\u0161tevanja. Prav vsak dan, pri vseh drobnih odlo\u010ditvah.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d barvitosti pod gladino oceana<\/strong><\/h5>\n

Peljali smo se dale\u010d pro\u010d od turisti\u010dnih sredi\u0161\u010d, skozi vasi, kjer so ravno sadili ri\u017e, vse do pristani\u0161\u010da tradicionalnih indonezijskih \u010dolnov – sampanov. Ja, tako dale\u010d je treba iti, da \u0161e najdemo neokrnjene koralne grebene. Podvodni svet me vedno znova preseneti. Nestrpno sem si nadela masko in se potopila v drug svet, v vzporedno resni\u010dnost lebdenja v barvitosti in bogastvu oblik! Kak\u0161no razko\u0161je! Vijoli\u010dne korale. Pa malo naprej sne\u017eno bele, razvejene v vse smeri. In \u0161e naprej rjave, plo\u0161\u010date kot kro\u017enik. Korale kot podvodni gozd. Malo naprej pa gromozanska jata rib! \u017divopisne, \u017eivobarvne, turkizno vijoli\u010dne, intenzivno rumeno \u010drno progasto bele, pa oran\u017ene nemo ribice srame\u017eljivo skrite v o\u017eigalkah \u2026 Kot da bi plavala v akvariju! Pa \u017eelva! Tak\u0161na velika, res ogromna je plavala skupaj z nami. Prese\u017eno. \u010cutim \u010disto radost.<\/p>\n

Radost v vsakdan! Kaj pa doma, kaj mi spro\u017ea ob\u010dutke \u010diste radosti<\/strong>?<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d po\u010dasnosti<\/strong><\/h5>\n

Vzhajajo\u010de in zahajajo\u010de indonezijsko sonce \u2013 predvidljivo vsak dan v letu ob pribli\u017eno istem \u010dasu ob \u0161estih zjutraj in ob \u0161estih zve\u010der \u2013 ustvarja enakomeren ritem \u017eivljenja. Ljudem se zato nikamor ne mudi. Tudi tu velja, tako kot v mnogih de\u017eelah Vzhoda, da kdor hiti, izgublja dostojanstvo<\/strong>. Dobro vedo, da se po\u010dasi dale\u010d pride. Zato \u010das do\u017eivljajo druga\u010de kot mi. Pet minut pomeni enkrat kasneje. Zdaj pomeni danes. Pojem \u010dasa je raztegljiv. To me spro\u0161\u010da. Za\u010dutim, kako se moj \u017eiv\u010dni sistem uglasi s po\u010dasnostjo in ne vidim ve\u010d smisla v hitenju. Manj je ve\u010d. <\/strong><\/p>\n

Vzamem to spoznanje s sabo domov? Seveda!<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d igrivosti<\/strong><\/h5>\n

Na potovanju ni te\u017eko najti trenutkov igrivosti. Tudi resno odgovorni odrasli se sprostijo in postanejo spet kot otroci, otro\u0161ko nagajivi. Privo\u0161\u010dili smo si \u010dofotanje v valovih, pustili smo, da so nas valovi metali\u00a0 sem in tja po mehkem pesku. \u017dogali smo se v vodi, se lovili in skrivali, \u0161li s kolesom okrog otoka Gili Trawangan. Ko je de\u017eevalo, smo \u010dofotali v lu\u017eah in v opi\u010djem gozdu na Baliju smo opona\u0161ali opice. Na lombo\u0161ki pla\u017ei Salong Blanac smo se sopotniki vseh starosti preskusili v deskanju po valovih. Uau, kak\u0161no do\u017eivetje! Kot otroci smo po kosilu zaspali, si nabrali novih mo\u010di in se potem krohotali, ko je bila le prilo\u017enost za to.<\/p>\n

\u017divljenje skozi otro\u0161ki smeh, jaaa, to nesemo s sabo domov. Znamo biti otro\u0161ko spro\u0161\u010deni, to sploh ni vpra\u0161anje. Zakaj ne bi bili tako razposajeni tudi doma?<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d okusov<\/strong><\/h5>\n

Tropski svet ponuja spekter novih okusov. Bolj znani slastni mango in zrel so\u010den ananas, manj znana morda malo trpka papaja, potem pa neverjetni snowfruit, dragonfruit, snake fruit \u2026 pa seveda jackfruit, mangosteen in zloglasni durian, ki ima vonj po peklu, okus pa rajski \u2013 po ne\u017eni slastni vaniliji. Kipe\u010de oblo\u017eene stojnice na tr\u017enicah so nam ponujale izobilje. Privo\u0161\u010dili smo si mnoge ribe na \u017earu s peko\u010do omako in ri\u017eem, zelenjavnimi prilogami in sve\u017e mangov sok. \u0160e bolj pogosto pa so se na na\u0161ih kro\u017enikih zna\u0161li pra\u017eeni ri\u017eevi rezanci z zelenjavo.<\/p>\n

Domov smo v ve\u010d kot polnih kov\u010dkih prinesli pristne indonezijske za\u010dimbe: klin\u010dke, cimet, kurkumo, ingver, surov mo\u010dan kakav in indonezijsko kavo s kardamomom. Tako je tudi doma vsak dan za\u010dinjen po indonezijsko<\/strong>, sadje pa postre\u017eeno v ro\u010dno pletenih lombo\u0161kih ko\u0161aricah.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d urejenosti<\/strong><\/h5>\n

Indonezijski standardi \u010disto\u010de niso skladni z doma\u010dimi, a smo bili kljub temu dele\u017eni prese\u017eno urejenih namestitev. Izstopa tista na otoku Gili Trawangan, kjer smo bivali tri no\u010di. Z radovednostjo sem opazovala vrtnarje, kako so se skrbno, s polno pozornostjo, posve\u010dali tropskim rastlinam in sproti odstranjevali vse, kar ne sodi v urejeno zasaditev. Ja, v tropih so idealni pogoji za rast, dovolj vlage, toplote, hranil v zemlji, zato vse neprestano poganja in raste! Tropski vrt torej zahteva neprestano kontinuirano nego. Sproti je treba urejati, ne \u010dakati, da se nabere. \u010ce zanemari\u0161 za par dni, ni ve\u010d lepo. Isto je doma. Pozornost, nega, skrbnost<\/strong> \u2013 vse to so pogoji za urejenost in ob\u010dutek prijetnosti.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Mo\u010d vrnitve domov v sidri\u0161\u010de ravnovesja<\/strong><\/h5>\n

Dale\u010d pro\u010d, to je 11.564 km od doma, sem ponovno jasno za\u010dutila, da je dom moje sidri\u0161\u010de ravnovesja<\/strong>. Kraj, kjer po\u017eenem korenine, kraj, ki mi daje najve\u010djo mo\u010d. Za\u010dutila sem, da je moje notranje ravnovesje mo\u010dno toliko, kot je mo\u010dno moje sidri\u0161\u010de.<\/p>\n

Navdihujo\u010de je iti, \u0161e bolj navdihujo\u010de se mi je vrniti.<\/strong> Odmik od doma mi daje videti mo\u010dneje in jasneje: kaj \u017eelim, kaj mi je zares pomembno, za \u010dim stremim. Iskreno razumem iskalce, begajo\u010de potovalce, ki \u010dutijo slast potovalnega vetra v laseh in si \u017eelijo \u0161e in \u0161e in \u0161e … Tudi meni se na potovanjih zgodijo metulj\u010dki v trebuhu ob vedno novem porajanju novih razgledov, novih vonjav, novih zvokov, novih okusov, novih stikov \u2026 A moj smisel ni le v drsenju po povr\u0161ini novega, v ve\u010dnem iskanju. Smisel \u010dutim v najdenju, poglabljanju, v prepletanju. To potovanje je bilo za vse nas sopotnike velika mera globokih do\u017eivetij. Popotnica za na\u0161ega najstnika, za celo leto, za celo \u017eivljenje. Kaj bi dale na\u0161e prababice in pradedi za take izku\u0161nje! Izku\u0161amo \u0161e za njih.<\/p>\n

\u0160li smo dale\u010d, \u0161li smo v Indonezijo in sre\u010dali smo SEBE in drug drugega.<\/strong> Svet in sebe v njem zdaj vidimo druga\u010de. Vsrkali smo indonezijske mo\u010di in jih prinesli domov. Zdaj pa negujmo dom, sidri\u0161\u010de ravnovesja, in negujmo nas v njem.<\/p>\n

TERIMA KASIH, Indonezija! Hvala, Indonezija!<\/strong><\/p>\n

Potovanja v Indonezijo >><\/a><\/strong><\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

List iz potovalnega dnevnika Pi\u0161e: Vesna Savarin Potovanja v Indonezijo >> \u00bbGremo v Indonezijo za novoletne po\u010ditnice?\u00ab \u00bbGremo!\u00ab In smo \u0161li. Z malo skupino sopotnikov smo se odpravili na drug konec sveta. Polni hvale\u017enosti, da je to mo\u017eno, da smo vsi pri volji in polni mo\u010di za tako pot, \u017eeljni dru\u017ebe drug drugega. Dali smo si prilo\u017enost, da se pove\u017eemo v lepem, v zavedanju, da ni samoumevno iti na tako pot. Pozornost sem usmerjala v […]<\/p>\n","protected":false},"author":125,"featured_media":37792,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,21,18],"tags":[],"class_list":["post-37755","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-indonezija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t