{"id":37300,"date":"2025-02-12T11:18:56","date_gmt":"2025-02-12T10:18:56","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=37300"},"modified":"2025-04-08T10:18:02","modified_gmt":"2025-04-08T08:18:02","slug":"refleksije-na-studijsko-potovanje-2025","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/refleksije-na-studijsko-potovanje-2025\/","title":{"rendered":"REFLEKSIJE NA \u0160TUDIJSKO POTOVANJE 2025"},"content":{"rendered":"\n

Izvrstne fotografije \u0161tudijskega potovanja si oglejte TU.<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n\n

Vstopiti v Tur\u010dijo ne pomeni le pristati na carigrajskem letali\u0161\u010du. Pomeni prestopiti prag med znanim in neznanim<\/strong>, med udobjem doma\u010dega sveta in vrtincem novega. \u0160tudijsko potovanje \u0161e zdale\u010d ni bilo (zgolj) u\u010denje o kamnih in zgodovini \u2013 bilo je ogledalo, v katerem smo opazovali podobo nas samih, na\u0161ih strahov, sposobnosti in predvsem na\u0161e osebne rasti.<\/p>\n

Vsako jutro smo vstajali z ob\u010dutkom, da stopamo v nov izziv.<\/strong> Z vsakim dnem je nori tempo vedno bolj postajal ritual. Ena skupina pripravlja predstavitev, druga pomaga z logistiko, tretja trenira svoje govorni\u0161ke ve\u0161\u010dine. In potem \u2013 akcija! Kljub utrujenosti, kljub temu, da si komaj utegnil popiti jutranji \u010daj, si pa\u010d stopil pred sopotnike, globoko vdihnil in spregovoril. In s\u010dasoma ugotovil, da ne govori\u0161 le o tur\u0161kih vaseh o poti, ampak o sebi. Skupina, s katero smo pre\u017eiveli teh deset dni, ni bila le dru\u017eba naklju\u010dnih ljudi. Bila je krasno sozvo\u010dje razli\u010dnih zna\u010dajev, ki so se med seboj dopolnjevali, podpirali in v\u010dasih tudi brusili. Ko nekdo omaguje, ga drugi dvigne. Ko nekdo zablesti, vsi skupaj ploskamo. <\/p>\n

Gostujo\u010da de\u017eela \u2013 Tur\u010dija \u2013 je bila hkrati u\u010diteljica in preizku\u0161nja.<\/strong> Ne\u017enost gostoljubnosti v kontrastu z ostrino discipline, mehki ritmi sufijske glasbe prepleteni z glasnimi mestnimi trgi. Kljub intenzivnosti urnika smo se u\u010dili, da je vodenje ni (zgolj) dril in struktura, ampak \u0161e \u017ear, ki ga deli\u0161 s sopotniki in jasen namen. In to je nekaj, \u010desar se ne da ponarediti.<\/p>\n

\u0160ola vodenja je bila vaja za \u017eivljenje.<\/strong> U\u010dila nas je, kako sprejeti neznano, kako se znajti pod pritiskom, kako poslu\u0161ati druge in predvsem \u2013 kako poslu\u0161ati sebe. Ko smo zadnji ve\u010der iz\u010drpani gledali iz diyarbakirskega obzidja v tur\u0161ko no\u010d, smo vedeli, da se je nekaj premaknilo. V meni. V nas. \u010ceprav smo se naslednji dan vkrcali na letalo nazaj domov, je del nas ostal tam \u2013 v vetru Kapadokije, v vrve\u017eu Carigrada, v zgodbah, ki smo jih pripovedovali in ki so za vedno postale del nas.<\/p>\n

Medved<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Ko smo se odpravili na \u0161tudijsko turo, smo verjeli, da bomo spoznavali zgodovino, znamenitosti in umetnost Tur\u010dije.<\/strong> Nismo pa pri\u010dakovali, da bomo spoznavali tudi drug drugega \u2013 v globini, iskreno, sr\u010dno. Ta pot ni bila le potovanje po pokrajinah, ampak potovanje skozi \u010dustva, prijateljstvo in nepozabne trenutke.<\/p>\n

Na\u0161 prvi postanek je bil veli\u010dasten Istanbul, mesto, kjer se prepletata vzhod in zahod, staro in novo.<\/strong> Hodili smo po ulicah, kjer so neko\u010d korakali sultani, ob\u010dudovali modrino Hagije Sofije in dihali zgodovino v vsakem koti\u010dku. Toda tisto, kar je naredilo ta trenutek poseben, ni bila le arhitektura \u2013 bil je ob\u010dutek pripadnosti. Skupaj smo se smejali, skupaj smo oku\u0161ali sladkost baklave, skupaj smo zrli v Bospor in sanjali.<\/p>\n

Ko smo nadaljevali pot proti jugovzhodu, so se pred nami odpirale starodavne rimske naselbine, kjer smo ob\u010dudovali zapu\u0161\u010dino tiso\u010dletij.<\/strong> V teh kamnitih ostankih preteklosti smo se spra\u0161evali o prihodnosti. V Izmirju smo spoznali gostoljubnost doma\u010dinov, v Fezu se prepustili misti\u010dnosti ozkih ulic in v \u0160anliurfi \u2013 mestu prerokov \u2013 smo v ti\u0161ini zrli v sveti ribnik, vsak s svojimi mislimi in ob\u010dutki. V tistem trenutku ni bilo ve\u010d pomembno, kdo smo bili pred to potjo \u2013 pomembno je bilo, kaj smo postajali skupaj.<\/p>\n

Mezopotamija nas je sprejela s svojo veli\u010dastno preteklostjo.<\/strong> Sprehodili smo se po pokrajini, kjer so se rojevale prve civilizacije, a tisto, kar nas je najbolj ganilo, ni bila le zgodovina, ampak zavedanje, da prav v tem trenutku tudi mi pi\u0161emo svojo zgodbo. Ob ve\u010derih smo sedeli skupaj, pripovedovali svoje sanje in strahove, se u\u010dili drug o drugem. Nismo bili ve\u010d le \u0161tudenti turisti\u010dnega vodenja \u2013 postali smo prijatelji, sopotniki na poti, ki je presegla geografske meje.<\/p>\n

Ko smo se vra\u010dali domov, nismo odna\u0161ali le znanja o Tur\u010diji, ampak predvsem spomine, ki bodo trajali vse \u017eivljenje.<\/strong> Ta tura nas je nau\u010dila, da resni\u010dno potovanje ni zgolj obisk krajev, ampak preplet \u010dustev, vezi in zgodb, ki jih ustvarimo skupaj. In to je bilo na\u0161e najve\u010dje darilo.<\/p>\n

Koko\u0161<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


\u0160tudijsko potovanje v Tur\u010dijo je bilo zame nepozabno do\u017eivetje, polno novih spoznanj, izzivov in prilo\u017enosti za osebno rast.<\/strong> Pridobil sem veliko izku\u0161enj, ne le kot bodo\u010di vodnik, temve\u010d tudi kot posameznik, ki se u\u010di razumeti svet in samega sebe.<\/p>\n

Tur\u010dija me je navdu\u0161ila na ve\u010d ravneh<\/strong> \u2013 s svojo bogato zgodovino, raznoliko pokrajino in gostoljubnostjo doma\u010dinov. Eden od trenutkov, ki se mi je najbolj vtisnil v spomin, je bil obisk tradicionalne tur\u0161ke \u010dajnice, kjer sem lahko od blizu opazoval pristno lokalno kulturo. Ob\u010dutek, ko sem sedel med doma\u010dini, srkal mo\u010dan tur\u0161ki \u010daj in spremljal \u017eivahne pogovore okoli sebe, je bil edinstven.<\/p>\n

Poseben \u010dar je imelo tudi raziskovanje manj znanih koti\u010dkov.<\/strong> Spomnim se, kako smo se neko popoldne odpravili izven ozna\u010denih poti in se podali na sprehod po \u010dudoviti tur\u0161ki pokrajini. Poleg narave in kulture sem na potovanju spoznal tudi svoje lastne meje in sposobnosti. \u0160tudijsko potovanje v Tur\u010dijo mi je odprlo nova obzorja, me obogatilo z neprecenljivimi izku\u0161njami in mi pokazalo, kako pomembno je, da se prepustim novim do\u017eivetjem. To bo zagotovo ena izmed tistih izku\u0161enj, ki jih bom nosil s seboj skozi celo \u017eivljenje.<\/p>\n

Neizmerno lepe so mi bile tudi ru\u0161evine iz anti\u010dnega sveta.<\/strong> Ogromen Apolonov tempelj z velikimi marmornimi stebri, kjer si lahko za\u010dutil neke vi\u0161je sile in se podal 2500 let nazaj ob spremstvu Oskarjevega predavanja. Hkrati si pa \u0161e razmi\u0161ljal o kosilu, katerega se mi moral udele\u017eiti \u017ee pol ure prej. Lepa izku\u0161nja so bile tudi Pamukale in njihovi vrelci z zdravilno vodo. Od lastnih predavanj so mi najbolj ostali v spominu: predavanje o Pamukalah, o balonih nad Kapadokijo in o Istanbulskem hipodromu.<\/p>\n

Tiger<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


V vodni\u0161ko \u0161olo sem se prijavil lani zgodaj jeseni, <\/strong>preprosto zato, ker rad potujem. Pa sem si rekel, zakaj ne bi zdru\u017eil prijetnega s koristnim. Potoval, pa obenem \u0161e kaj zaslu\u017eil. Potovanja so namre\u010d del mojega \u017eivljenja \u017ee resni\u010dno od malih nog. Prvi\u010d sem bil v Rimu pri enajstih letih – takrat se je za\u010delo.<\/p>\n

Med izobra\u017eevanjem smo izvedeli za mo\u017enost \u0161tudijske ture, 10 dni po Tur\u010diji. Takoj, ko sem dobil v role itinerar, sem ga strastno prebral. Pa potem \u0161e enkrat. Pa znova \u0161e vsaj sedemkrat. Od prve do zadnje besede. Vsaki\u010d, ko sem bral opise krajev, ki jih bomo obiskali, videli in do\u017eiveli, mi je postalo toplo pri srcu. <\/p>\n

Pri\u0161el je dan odhoda. Prvi dan, sestop iz avtobusa sredi Istanbula<\/strong>, pa potem prvi koraki po mestu samem, ko ti v nosnice udarijo me\u0161anice vonjav, za\u010dimb, \u010daja, tobaka, uli\u010dne hrane. In potem, ko zasli\u0161i\u0161 klic mujezina k molitvi, takrat te udari potovalna resni\u010dnost. Vsaj pri meni je bilo tako. Mehur\u010dek okoli mene je po\u010dil, zavedel sem se, da sem resni\u010dno tam, da stojim v samem centru Carigrada, ter odprtih ust opazoval vse okoli mene. <\/p>\n

Avtobus je postal za deset dni na\u0161 dom.<\/strong> Naj se sli\u0161i \u0161e tako \u010dudno, nenavadno komu morda, ali celo neudobno, sploh ne! Sledila je no\u010dna vo\u017enja in kar naenkrat sem se zna\u0161el sredi ru\u0161evin starogr\u0161kega mesta Priene. Nikoli v \u017eivljenju si ne bi mislil, da bom stal na prav istem mestu, kjer je imel svojo hi\u0161o Aleksander Veliki, junak filmov in knjig, ki sem jih prebral \u017ee v otro\u0161tvu. Mislim, da je to za \u010dloveka, ki ima rad ta del zgodovine in lik Aleksandra, res posebno do\u017eivetje. <\/p>\n

Efez smo obiskali na zgodnje, rahlo megleno jutro.<\/strong> Sprehajal sem se po ulicah, kjer so se sprehajali prav vsi junaki mojih knjig, filmov in kasneje dokumentarcev, kot so Kleopatra, morda \u017ee tudi njen o\u010de, pa Aleksander Veliki, zagotovo tudi kak starogr\u0161ki filozof, pa potem kasneje znani Rimljani, kot so Julij Cezar, Mark Antonij, pa Avgust, Tiberijan, Nero, ter Dioklecian. Hodil sem po to\u010dno istih kamnih kot ti ljudje! Ta dan je bil eden od mojih vi\u0161kov potovanja!<\/p>\n

Kapadokija, ki sem jo ob\u010dudoval zgolj na plakatih,<\/strong> internetu, filmu Star Wars in reklamah za razne druge agencije, je pustila v meni tako mo\u010dan pe\u010dat, da sem jo dvakrat sanjal, odkar smo se vrnili. Vse te prve cerkvice in mali samostani ter freske v njih, ko vse to ob\u010duduje\u0161, obenem pa ima\u0161 v mislih, koliko stoletij je \u017ee to tam.  Eno prav posebnih do\u017eivetij je bil zagotovo obisk pri “pravem Kapadokcu”, gospodu, ki se danes \u017eivi v tipi\u010dnem kapado\u0161kem sto\u017ecu, ki nas je sprejel, ter si vzel \u010das za nas, ter nam odgovoril na vsa, \u0161e tako osebna vpra\u0161anja. <\/p>\n

Pa postanek v Vasici sre\u010dnih<\/strong>, kakor se imenuje … tam se je \u010das ustavil. \u010ce ne bi bilo asfalta, elektri\u010dnih drogov, plastike in enega samega traktorja, bi lahko rekel, da je leto 1465 in ne 2025. Poslu\u0161ati gospoda Bramorja, ki nas je u\u010dil opazovati, gledati, nas opozarjal na malenkosti ter na koncu kosilo v vasici \u2026 to preprosto mora\u0161 do\u017eiveti. Kako \u010dudoviti ljudje!<\/p>\n

S takega, izjemno intenzivnega potovanja, resni\u010dno potrebuje\u0161 pol do enega meseca, da pride\u0161 k sebi. \u010ce si dovoli\u0161, \u010de vstopi\u0161 v potovalno letenje na pravi na\u010din, je to potem zares letenje. Na \u0161olanju so nas to nau\u010dili. <\/p>\n

Ve\u010durni pohodi po anatolski planoti, kjer so nas spremljali ne\u017eni Anatolski ov\u010darji,<\/strong> vse prepreke in ovire, pa skok sem pa tja, pa dri\u010danje po “tazadnji”… vse to, ko zdaj iz doma\u010de perspektive gledam, vse to je bilo zame eno samo \u010dudovito potovalno letenje. <\/p>\n

Lev<\/strong><\/em> <\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Mojih 10 nepozabnih dni<\/strong><\/p>\n

Bli\u017eali so se dnevi \u0160tudijske ture, \u010dutila sem vse ve\u010djo napetost.<\/strong> Ko je napo\u010dil dan D, pa veselje in to je to, ni bilo poti nazaj. Prvi dan ob 6ih zjutraj zbor na Ljubljanskem letali\u0161\u010du,  in \u017ee v polnem teku za\u010detek predavanj in priprave na let. Prvi\u010d v Istanbulu in moje prvo predavanje o Modri mo\u0161eji me je prevzelo in prav tako vsa ta mogo\u010dna arhitektura. Nekaj ur kasneje, sredi no\u010di, je sledilo drugo predavanje: Ulu mo\u0161eja v Bursi, nadaljevanje spanja na avtobusu.  Takrat se  na\u0161a pustolov\u0161\u010dina \u0161ele za\u010dne.<\/p>\n

Dnevi so bili dolgi od ranega jutra do pozne no\u010di, vendar napolnjeni z  dogodiv\u0161\u010dinami na vsakem koraku. <\/strong>Avtobus je sledil programu, mi pa odkrivanju najprej Anti\u010dne Tur\u010dije in spoznavanju njene zgodovine ter njenih glavnih junakov. Sledila je osrednja Tur\u010dija z misti\u010dnim Rumijem in pa spiritualno Konyo. Tu smo imeli \u010das, da se poglobimo vase in za\u010dutimo ta trenutek in zakaj je vredno biti tukaj.<\/p>\n

Potrebovali smo le \u0161e pravljico in res nas je pri\u010dakala Kapadokija.<\/strong> Ta nas je popeljala v svet domi\u0161ljije, sprostitve in  RES kar poleteli smo. Kot skupina smo postali \u0161e bolj povezani, bili smo kot dru\u017eina. Nasmejani, spro\u0161\u010deni obrazi, bili smo kot mali otroci. Tu nismo ve\u010d \u010dutili utrujenosti in pa treme pred predavanji, prepustili smo se de\u017eeli.<\/p>\n

Zame eden najve\u010djih vrhuncev pa je bila Vzhodna Tur\u010dija, <\/strong>Sanliurfa, Mardin, Midyat. Zakaj? Ker preprosto ob\u010duti\u0161 ljubezen, toplino in radost doma\u010dinov. To je \u010disto druga Tur\u010dija, ki tvojo notranjost nadgradi. Tu si re\u010dem, hvale\u017ena sem za tak\u0161no \u0161tudijsko Turo, ta presega res VSE.<\/p>\n

Mo\u010d in spodbuda skupine, mi je dala krila <\/strong>– ‘pre\u017eivela sem’, na koncu  sem spoznala, kaj vse lahko zmorem. <\/p>\n

\u0160olanje za vodnika te res spremeni, kako?<\/strong> Da ti razmislek v tvoj poglobljeni jaz, tu ima\u0161 \u010das spoznati sebe in odkriti svoj potencial. Nau\u010dila me je pravilno izraziti sebe in odkriti del mene, ki je \u017ee nekaj \u010dasa spal. Predvsem pa je dala vsakemu od nas zagon, da res za\u010dnemo \u017eiveti svoje \u017eivljenje! <\/p>\n

\u017delva<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Ves trud in napor pred odhodom je bil popla\u010dan.<\/strong> Preizku\u0161ali smo se v  razli\u010dnih vlogah vodnika  in nekaj je \u0161lo bolje, drugo malo manj. S tem smo spoznavali svoja mo\u010dna podro\u010dja, prav tako pa tudi lastne \u0161ibkosti in pomanjkljivosti.  Dobili smo prilo\u017enost uvida kje in kaj bi bilo dobro \u0161e izbolj\u0161ati. Ve\u010dkrat je bilo treba tudi prese\u010di sami sebe.<\/strong>  Bili smo fizi\u010dno in psihi\u010dno utrujeni, a smo kljub temu ali ravno zaradi tega medsebojno odli\u010dno sodelovali, drug drugemu pomagali, se spodbujali. Tudi na\u0161i skrbniki so nam stali ob strani, nam dajali konstruktivne kritike, predvsem pa nas bodrili. Super so bili.<\/p>\n

De\u017eela je velika, pokrajina zelo razli\u010dna, a meni  lepa. Zanimivo je bilo za\u010dutiti razli\u010den utrip in na\u010din \u017eivljenja doma\u010dinov v urbanih delih kot na pode\u017eelju.<\/p>\n

\u0160e enkrat bi \u0161la na to pot.<\/strong><\/p>\n

\u010cebela<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pribli\u017eevali smo se tur\u0161kemu mestu Seld\u017euk,<\/strong> kjer smo tudi prespali. Pred prihodom v hotel je na\u0161 glavni vodnik g. Bramor poprijel za mikrofon, da poda navodila za tisti ve\u010der ter naslednji dan. Ob tem smo se vsi sprostili in zabavali. Kar naenkrat pa izpostavi, da bo v naslednji dan vklju\u010den neplaniran ogled znamenitosti, katero bo potrebno tudi predstaviti. In tako se je vzdu\u0161je na avtobusu spremenilo iz smeha v \u010disto ti\u0161ino. Vsi smo namre\u010d \u010dakali na sodbo, komu bo predavanje namenjeno.<\/p>\n

V jutranjih urah smo prispeli v anti\u010dno mesto Priene.<\/strong> To starogr\u0161ko mesto se nahaja na vzhodni obali dana\u0161nje Tur\u010dije, ob obali Egejskega morja. S prihodom v mesto smo vsebinsko vstopili v obdobje Grkov. Prvo predavanje tistega dneva je pripadalo meni in je predstavljalo povzetek tega obdobja. Za prostor mojega predavanja smo izbrali ob\u010dinsko hi\u0161o, v kateri je neko\u010d politi\u010dni svet razpravljal o zakonih mesta Priene. Zasnova zgradbe je podobna majhnemu gledali\u0161\u010du. Na sredini prostora je postavljen osrednji govorni\u0161ki oder, okoli odra pa kamnite klopi v obliki \u010drke U. Idealen prostor za predavanje, bi lahko rekli.<\/p>\n

Ob prihodu v ob\u010dinsko hi\u0161o so se vsi moji kolegi posedli na vrh tribun. <\/strong>Tam jih je prijetno grelo toplo jutranje sonce. Mene pa so namestili na govorni\u0161ki oder. Ob pogledu na publiko sem se kar naenkrat po\u010dutila, kot da se zagovarjam pred sodi\u0161\u010dem. Vendar pa je trema s prvimi besedami izpuhtela.<\/p>\n

Se \u0161e vedno spra\u0161ujete, kdo je dobil nenapovedano predavanje? <\/strong>Ko sem na avtobusu preko mikrofona zasli\u0161ala moje ime, sem se samo zasmejala. Imela sem kratek rok za pisanje in jasno vizijo, kaj \u017eelim v predavanju povedati. Zaradi \u010dasovne omejitve nisem imela mo\u017enosti pretiranega razmi\u0161ljanja ali pomislekov. Namen predavanja je predstavljal rde\u010do nit vsebine in jaz sem ji sledila.<\/p>\n

Med predavanjem sem si predstavljala na tiso\u010de romarjev, ki so neko\u010d potovali do Bazilike in po\u010divali\u0161\u010da Apostola Janeza. <\/strong>Pod temi vtisi sem predstavila znamenitost in nisem razo\u010darala poslu\u0161alcev. Navdu\u0161enje je bilo obojestransko. Prilo\u017enost, ki sem jo dobila s tem predavanjem, je na za\u010detku delovala kot kazen, ki mi jo je dodelil ob\u010dinski svet v Prienah. Vendar temu ni bilo tako. Iz Prien sem od\u0161la na romarsko pot. In na tej poti nisem bila sama. Ob meni so bili tudi drugi romarji, kolegi iz \u0160ole Vodenja. S skupnim ciljem, postati vodniki Agencije Oskar, se je med nami spletla vez enotnosti in solidarnost. Brez njihove podpore bi te\u017eko prehodila to pot. Med romanjem je pot postala enako pomembna kot cilj. Ta nas je odpeljala stran od vsakdanjega \u017eivljenja, na potovanje po Tur\u010diji. Ob tem smo imeli prilo\u017enost za osebno refleksijo, poglobitev v nas samih in iskanje razsvetljenja.<\/p>\n

Verjamem, da smo na tej poti bili vsi dele\u017eni majhnih \u010dude\u017eev.<\/strong> Jaz sem svojega do\u017eivela ob Baziliki Svetega Janeza.<\/p>\n

\u017daba<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko pogledam nazaj, se mi zdi, kot da sem pre\u017eivela deset dni v popolnoma drugi dimenziji.<\/strong> Potovanje po Tur\u010diji ni bilo le klasi\u010dno spoznavanje de\u017eele, ampak pravo do\u017eivetje \u2013 izziv za um, telo in du\u0161o.<\/p>\n

V vsakem od treh sklopov vodenja sem odkrila nekaj novega.<\/strong> Klasi\u010dno vodenje po anti\u010dni Egejski obali me je nau\u010dilo, kako strukturirano in jasno podajati informacije. Spoznala sem, da je pripovedovanje zgodb veliko ve\u010d kot le nizanje zgodovinskih dejstev \u2013 gre za umetnost, kako poslu\u0161alca popeljati v drug \u010das in prostor. Ko smo pre\u0161li v mehko tur\u0161ko druga\u010dnost, sem se prvi\u010d zares soo\u010dila s pomenom do\u017eivljanja potovanja. Ne gre le za to, kaj vidi\u0161, ampak kako to za\u010duti\u0161 in prenese\u0161 na skupino. Najbolj zanimiv del pa je bil zadnji del, avanturisti\u010dno vodenje. Tukaj ni bilo ve\u010d udobja v naprej pripravljenih besedilih \u2013 treba je bilo reagirati v trenutku, ustvariti zgodbo iz situacije, biti fleksibilen in spontan.<\/p>\n

Eden najmo\u010dnej\u0161ih trenutkov zame je bil stik s tradicijo.<\/strong> Spominjam se \u010dajnic, kjer \u010das te\u010de druga\u010de, kjer doma\u010dini posedajo in se pogovarjajo, kot da imajo na voljo ves \u010das tega sveta. Tam sem se res zamislila \u2013 kako pogosto smo mi ujeti v hitenje, v plane in cilje, medtem ko \u017eivljenje te\u010de mimo. Prav tako me je prevzela Kapadokija s svojo pravlji\u010dno pokrajino \u2013 sprehod med skalnatimi formacijami, obisk podzemnih mest, ob\u010dutek, da hodi\u0161 po zgodovini, ki je starej\u0161a od vsega, kar poznam.<\/p>\n

Najve\u010dji izziv zame osebno pa ni bil geografski ali zgodovinski del, ampak jaz sama.<\/strong> Soo\u010denje z lastnimi omejitvami, tremo pred skupino, trenutki, ko sem dvomila vase in v svoje sposobnosti. A prav zaradi tega sem se nau\u010dila najve\u010d \u2013 kako se soo\u010diti s strahom, kako stopiti pred ljudi in prevzeti odgovornost, kako se sprostiti in preprosto u\u017eivati v pripovedovanju.<\/p>\n

Iz te ture odhajam bogatej\u0161a \u2013 ne samo z znanjem, ampak tudi z izku\u0161njo, ki me je preoblikovala.<\/strong> Spoznala sem, da je biti vodnik veliko ve\u010d kot le voditi skupino \u2013 gre za ustvarjanje izku\u0161nje, za povezovanje ljudi, za pripovedovanje zgodb na na\u010din, ki se dotakne src. Hvale\u017ena sem za vse lekcije, za vse trenutke dvoma in zmag, za vsako preizku\u0161njo in vsak navdihujo\u010d trenutek. \u010ce me je ta tura ne\u010desa nau\u010dila, je to, da se najve\u010d rasti zgodi prav izven cone udobja.<\/p>\n

\u017dirafa<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


\u0160tudijsko potovanje v Tur\u010dijo je zame me\u0161anica mnogih do\u017eivetij. Dobil sem \u0161tevilne izku\u0161nje, vendar ne le za delo vodnika, temve\u010d tudi za \u017eivljenje.<\/p>\n

Na potovanju sem do\u017eivel veliko. Tako veliko, da se mi je zdelo, kot da sem do\u017eivel \u0161e eno \u017eivljenje.<\/strong> Presenetil pa me je nenaden ob\u010dutek svobode. Ta me je tekom potovanja \u0161e najbolj prevzel, saj ga nisem pri\u010dakoval. Prvi\u010d sem to svobodo za\u010dutil \u017ee ob prihodu v Istanbul, ko sem lahko odmislil vse doma\u010de skrbi. Ta izjemen ob\u010dutek je le nara\u0161\u010dal in dosegel svoj vrh, ko smo \u0161li na moj najljub\u0161i sprehod. \u0160li smo izven ozna\u010denih poti in za\u010deli raziskovati \u010dudovito pokrajino. \u0160e eden od mojih najljub\u0161ih trenutkov je bil, ko smo \u0161li v majhno mestece, kjer nih\u010de ni govoril angle\u0161ko. Tam smo dobili nalogo, naj malo raziskujemo ter si poi\u0161\u010demo kosilo. Spet sem se po\u010dutil svobodno, saj sem si lahko ogledal mestece in si privo\u0161\u010dil odli\u010dno tradicionalno tur\u0161ko kosilo.<\/p>\n

Na potovanju pa nisem spoznaval le tur\u0161ke pokrajine, kulinarike in zgodovine, temve\u010d tudi samega sebe.<\/strong> V praksi sem lahko izkusil svoje prednosti in spoznal, kjer imam \u0161e prostor za izbolj\u0161ave. Celotno potovanje je bila nepozabna izku\u0161nja, ki mi bo vedno ostala v dobrem spominu.<\/p>\n

Bober<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Po\u010dutim se, kot da bi se v deset potovalnih dni strnilo deset let preizku\u0161anj in preizku\u0161enj.<\/strong> Odgovorov na vpra\u0161anja, ki si jih pred potjo sploh nismo zastavljali. Spoznanj o nas samih, pa tudi spoznanj o drugih. <\/p>\n

Program \u0161tudijske ture je \u017ee sam po sebi fascinanten, kot en hitri sprehod po \u010dlove\u0161ki zgodovini. Mi pa smo bili vanj v celoti vpeti 24\/7, z adrenalinom na polno ves \u010das. <\/p>\n

Vrhunci potovanja?<\/strong> Poleg “potovalnih vrhuncev”, ki so se vrstili drug za drugim, so bili tudi tisti na\u0161i osebni vrhunci. Tokrat sem se spomnila enega svojega: vodenja po Dolini ljubezni, gotovo zato, ker sem bila spro\u0161\u010dena in sem v vodenju u\u017eivala. <\/p>\n

Kaj sta mi vodni\u0161ka \u0161ola in zaklju\u010dno potovanje prinesla?<\/strong> To, da govorim glasno in jedrnato. Da razmi\u0161ljam bolj strukturirano. Da sem spro\u0161\u010dena v dru\u017ebi. In seveda mo\u017enost uresni\u010ditve svoje vizije, da delam kot vodnica, \u010desar se neizmerno veselim.<\/p>\n

Ponosna sem nase, ponosna na vsakega izmed nas in na vse nas skupaj. Bravo mi! <\/strong><\/p>\n

Bravo na\u0161 vodja Oskar, njegova pomo\u010dnika Vesna in Boris in na\u0161i skrbniki Nana, Nina, David in Tadej!  Ves \u010das potovanja so bili strokovni, spodbudni in ne\u017eno strogi – prav to slednje sem si ve\u010dkrat zapisala v svoj potovalni dnevnik in zdaj delim.<\/p>\n

Najbolj primeren za zaklju\u010dek se mi zdi pa naslednji oskarizem: “Potovanje je zmaga du\u0161e nad telesom”<\/em>. Bolj ne bi moglo biti res.<\/p>\n

Ma\u010dka<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


\u0160tudijsko potovanje Vodni\u0161ke \u0161ole Agencije Oskar je bil veli\u010dasten zaklju\u010dek na\u0161e poti<\/strong> \u2013 in kak\u0161en zaklju\u010dek! Deset dni intenzivnega treninga, ki nam je vsakemu prinesel nekaj dragocenega. V tem \u010dasu smo prehodili ve\u010dtiso\u010dletno zgodovino Tur\u010dije, potovali od zahoda proti vzhodu in do\u017eiveli preplet naravnih \u010dudes ter izjemnih stvaritev \u010dlove\u0161ke zgodovine.<\/p>\n

Vsak dan nam je prinesel nove izzive.<\/strong> Nekateri so premagovali strah pred nepredvidljivim terenom in samozavestno stopili med pa\u0161ne \u017eivali, drugi so vodili telovadbo sredi klica k molitvi. Tisti, ki jih je vi\u0161ina navdajala z nelagodjem, so svoje meje preizku\u0161ali s plezanjem po kapado\u0161kih sto\u017ecih, medtem ko so se drugi prvi\u010d zna\u0161li v mestu, kjer skoraj nih\u010de ne govori angle\u0161ko, in tam sami naro\u010dili obrok.<\/p>\n

\u0160ola vodenja nam je dokazala, da smo sposobni veliko ve\u010d, kot si pogosto mislimo.<\/strong> Vsak dan smo bili aktivni ve\u010d kot 14 do 16 ur, a smo kljub temu vztrajali, rasli in se u\u010dili. Ta izku\u0161nja ni bila le preizkus na\u0161ih sposobnosti, temve\u010d tudi potrditev, da smo pripravljeni na izzive, ki nas \u010dakajo na vodni\u0161ki poti.

Pav<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Te\u017eko je razlo\u017eiti in strniti v par stavkov vse, kar smo do\u017eiveli. Pa bom vseeno poskusila.<\/p>\n

V soboto, 25.1. ob 6h zjutraj smo se zbrali na letali\u0161\u010du. Malo prestra\u0161eni, a polni pri\u010dakovanj. Kaj vse nas \u010daka? Kako se bomo odrezali? Ali bo res tako naporno, kot pravijo? Prva predavanja na letali\u0161\u010du so bila pribli\u017eno tako negotova, kot mi sami.<\/p>\n

A ko smo prispeli v Tur\u010dijo, so se stvari za\u010dele spreminjati.<\/strong> De\u017eela te prevzame in ob\u010dutek ima\u0161, da se vse odvija kar samo od sebe. Vsako izpeljano predavanje nam je dalo mo\u010d za naprej. In vsaka dvignjena roka nam je dala potrditev, da smo na pravi poti. Spomnim se, kako \u010darobno je bilo, ko smo se drugi dan sprehajali po neskon\u010dnem polju balvanov.<\/p>\n

Konec januarja, mi pa v kratkih rokavih prepevamo Kek\u010devo pesem nekje ob Egejski obali. <\/strong>Kak\u0161na sre\u010da! In ta ob\u010dutek se je tekom potovanja le \u0161e stopnjeval. Ko smo ob\u010dudovali mavzolej Rumija Mevlane v Konji. Ali pa, ko smo se prehajali med pravlji\u010dnimi dimniki v Kapadokiji in premagovali svoje strahove. Vrhunec tega dela potovanja je bilo nedvomno jutro, ko smo si ogledali, kako vzletajo baloni. Uau, kak\u0161en prizor! Ampak smo \u0161ele na polovici. Gremo dalje, proti JV Tur\u010diji. Po no\u010dni vo\u017enji smo se prebudili v novo realnost.<\/p>\n

Pri\u010dakal nas je biblijski Harran. Smo sploh \u0161e v Tur\u010diji?<\/strong> Sode\u010d po \u017eivahnem mestu \u0160anliurfa bi rekla, da smo nekje v Arabiji. Naslednji dan smo si ogledali \u017dafranov samostan. Obdajajo ga nasadi oljk, razgled pa sega dale\u010d preko ravnic Mezopotamije. \u010cisti spokoj. \u017delim si, da se v prihodnosti vrnem na ta kraj. Smo globoko v Oskarjevi potovalni resni\u010dnosti. Potovanje po de\u017eeli, v de\u017eelo in v nas same. A \u0161e vedno smo na \u0160tudijski turi. Ko pogledam svojo mapo z zapiski se zavem, da mi je ostalo le \u0161e eno predavanje. Kam so \u0161li dnevi?<\/p>\n

Kar naenkrat se znajdemo na letali\u0161\u010du v Diyarbakirju.<\/strong> Vkrcamo se na letalo in pristanemo v Istanbulu. Uspelo nam je! Speljali smo \u0160tudijsko turo in vsi smo v sebi zmagovalci. Vra\u010damo se v isto znano doma\u010de okolje, a mi smo v sebi druga\u010dni. To\u010dno na kak\u0161en na\u010din, \u0161e vedno te\u017eko opi\u0161em. Da bi izvedeli, predlagam, da greste naslednje leto sami na \u0160tudijsko turo. Lahko le re\u010dem, da smo premagali sami sebe, svoje strahove in pri\u010dakovanja.<\/p>\n

Muha<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Ko je program zanimiv, de\u017eela navdihujo\u010da in glavni vodnik poln energije, pozabi\u0161 na utrujenost.<\/strong> Pozabi\u0161, da si spal zgolj od 4 do 5 ur na no\u010d in da si aktiven ves dan.<\/p>\n

Ne\u010desa pa ne pozabi\u0161. Ne odmisli\u0161 vsakodnevnih predavanj, ki te \u010dakajo.<\/strong> Ja in glede predavanj se mi je marsikaj dogajalo. Ves \u010das sem imela ob\u010dutek, da predavam zgolj o zgodovini. Vsa predpripravljena predavanja so bila doolga in sem jih morala ves \u010das popravljati. Nobenega predavanja nisem izpeljala tako, kot sem si ga zamislila. Predvsem pa so bila nihanja. Ne vem zakaj. Dopoldan je bilo ok, popoldan polom, ali obratno. Neeee, ni bilo vse tako grozno, kot se bere. Dozdeva se  mi, da sem najbolj u\u017eivala kot vodnica poldneva in na vodenjih znamenitosti. Malo manj pri predavanjih na avtobusu. <\/p>\n

S tako sopotnico (zmedo v glavi) sem se vrnila domov. Vem, da imam nekaj znanja. Vem, da lahko ogromno dam, nisem pa prav prepri\u010dana kako. Kak\u0161en je moj stil? Kdo sem\/bom kot vodnik? Najti moram na\u010din, da bom zadovoljna. Verjetno gre nekako tako, kajneda: Zadovoljen vodnik, sre\u010den sopotnik. Torej akcija!!!<\/p>\n

\u017dolna<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


\u0160tudijska Tur\u010dija Agencije Oskar je unikatna potovalna izku\u0161nja.<\/strong> 33 ljudi razli\u010dnih starosti in ozadij, od srednje\u0161olcev do upokojencev, se spusti v 10 dnevni trans raziskovanja de\u017eele in odkrivanja svojih zmo\u017enosti. Do zadnjega dneva ali dveh, skoraj ni minute, ko bi misli imele \u010das naklju\u010dno tavati.<\/p>\n

Stalni ogledi, premi\u0161ljeno tematsko razporejeni<\/strong> in stalna predavanja, ki smo jih pripravili sodelujo\u010di, brez prestanka dr\u017eijo pozornost v sedanjosti, v de\u017eeli, v zgodbi Tur\u010dije. Vsak dan je tako poln, da poka po \u0161ivih. V enem dnevu do\u017eivi\u0161 tri dni. Pa sploh ni tako naporno kot se sli\u0161i, zaporedje aktivnosti omogo\u010da, da telo ne opeha.<\/p>\n

Ko po\u010diva telo, delajo mo\u017egani, ko po\u010divajo mo\u017egani, dela telo.<\/strong> In \u0161e preden opazi\u0161, da rabi\u0161 premor od obojega, dobi\u0161 pod nos sve\u017e, okusen obrok. To, skupaj z izjemnim skupinskim duhom, ti omogo\u010da, da si cel dan v pogonu, 5 ur spanca se naenkrat sli\u0161i dovolj in ker so tvoje osnovne potrebe zado\u0161\u010dene, lahko mirno u\u017eiva\u0161 v poletu.

Potipali smo Istanbul,<\/strong> spodobno spoznali gr\u0161ko stran Tur\u010dije, podrobneje raziskali Kapadokijo in stopili v stik z Mezopotamijo in drugimi za\u010detki na\u0161e civilizacije. Videli smo tako enega najve\u010djih mest na svetu, kot najbolj odro\u010dno blatno tur\u0161ko vas. Pogovarjali smo se tako z va\u0161\u010dani te vasice, kot s Kurdi blizu meje s Sirijo in Afganistanom.

Mislim, da nikjer na svetu ni bolj\u0161ega sve\u017eega pomaran\u010dnega soka.<\/strong> In hrana, kadar smo imeli prilo\u017enost sesti v spodobni restavraciji (kar ni bilo malokrat) … VAUU!

Sprehod! Ogromno sprehodov!<\/strong> Sploh ne opazi\u0161, dokler se ljudje ne za\u010dnejo pogovarjati o prehojenih korakih. Sprehodi so super na\u010din, kako spoznati de\u017eelo, so\u010dasno pridobiti kondicijo in spo\u010diti sive celice. Gleda\u0161 pa seveda izjemno krajino, ki je tako zelo druga\u010dna od doma\u010de.

Torej VSI SMO ZMOGLI VSE.<\/strong> Ni upravi\u010denih razlogov v \u017eivljenju \u201cprestar\/premlad sem\u201d ali \u201ctega ne razumem\/ne zmorem\u201d. So samo izgovori in tisti, ki s(m)o jih zmo\u017eni presli\u0161ati.
Je pa res, da nas je stalno spremljal tur\u0161ki \u010daj. Na vsakem vogalu, na bencinski \u010drpalki, vsaki va\u0161ki gostilni ali celo naklju\u010dno na cesti, \u010daj je povsod. Za drobi\u017e ali celo zastonj. In jaz obo\u017eujem \u010daj. Morda smo tudi zato vsi gladko pre\u017eiveli sicer zelo naporno \u0161olo. \u010caj je \u010daroben.<\/p>\n

Vrabec<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


\u0160ola vodenja res ni samo trening vodenja, ampak je resni\u010dno \u0161ola za \u017eivljenje.<\/strong> Pred tem \u0161e nikoli nisem potovala na tak na\u010din, v skupini, z vodnikom. Skrbelo me je, kak\u0161na bo dinamika, kak\u0161en bo dnevni potek. Ampak kmalu se je vse to razblinilo in je ostal samo \u0161e u\u017eitek na poti in v raziskovanju. <\/p>\n

Ko sem prvi dan stopila na letali\u0161\u010de,<\/strong> sem \u017ee za\u010dutila – to bo potovanje, ki ne bo samo na zunaj, ampak predvsem navznoter. Prestali smo marsikateri izziv, za katerega je bolje, da ga nismo poznali vnaprej in smo samo \u0161li pogumno v to – in zmogli. Zdaj, ko pogledamo nazaj, pa \u0161ele vidimo, kako dale\u010d smo pri\u0161li. Vsi skupaj. Tur\u010dija je bila na\u0161e ogledalo, ki nam je pomagala spoznati, kaj v resnici zmoremo. Nau\u010dila nas je, kako smo lahko bolj\u0161e verzije sebe, ne samo, kako smo lahko dobri vodniki.<\/p>\n

Najve\u010dji izziv? Vloga vodnika.<\/strong> V teoriji poznana, v praksi pa \u010disto nekaj drugega. Nepredstavljivo, ampak zdaj do\u017eiveto. U\u010dili smo se govoriti jasno, poslu\u0161ati aktivno, deliti znanje, a hkrati dovoliti, da vsak potnik svojo zgodbo do\u017eivi na svoj na\u010din. To je soustvarjanje nove resni\u010dnosti.<\/p>\n

Potem so tu ljudje. Skrbniki in mentorji, ki so neiz\u010drpen vir znanja in inspiracije.<\/strong> Sopotniki, s katerimi se u\u010dimo drug od drugega, rastemo, se spodbujamo. Nedvomno najmo\u010dnej\u0161a skupinska dinamika, kar sem jo do\u017eivela kadarkoli v \u017eivljenju, pa sem imela prilo\u017enosti za to kar nekaj. <\/p>\n

Hvale\u017ena sem. Za vsako mesto, vsako znamenitost, vsako besedo, vsako refleksijo in evalvacijo ob koncu dneva.<\/strong> Za ekipo, za sopotnike, za celotno izku\u0161njo. Na koncu pa so se vsa spoznanja, vse izku\u0161nje, vsi uvidi spletli v mozaik ne\u010desa \u010disto novega, kar presega geografijo in zgodovino.<\/p>\n

Vstopamo v svoje novo \u017eivljenje.<\/strong> \u0160tudijske ture je konec, ampak to je samo nov za\u010detek. \ud83d\ude42 Izjemno se veselim vsega, kar \u0161e prihaja, in vsakega koraka na tem neskon\u010dnem potovanju naprej!<\/p>\n

 Mravlja<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Preden sem se prijavila na vodni\u0161ko \u0161olo, sem prebirala razli\u010dne \u010dlanke in novice<\/strong> o \u0161oli vodenja. Med vsebinami me je najbolj pritegnila prav \u0161tudijska tura v Tur\u010dijo. \u0160e nikoli nisem bila na taki obliki potovanja. Program je bil noro dober. Z velikim, nestrpnim pri\u010dakovanjem sem takrat zrla na to turo.<\/p>\n

Ko je pri\u0161el \u010das odhoda, ni bilo tako enostavno.<\/strong> Za mano je bilo skoraj dva meseca intenzivnih \u0161tudijskih priprav. V meni so se porajali dvomi, a bom zmogla izpeljati svoja predavanja. Obilo informacij se mi je pome\u0161alo v glavi. Ve\u010der pred odhodom, ko me je kar mo\u010dno skrbelo, sem si rekla; \u00bb\u0160la bom dan po dan in bo kar bo! Pripravila sem se, pa bomo videli \u2026\u00ab<\/p>\n

S temi tola\u017eilnimi besedami sem se odpravila na pot.<\/strong> Prvo predavanje sem imela v Potopljeni pala\u010di v Istanbulu. Istanbul je bil edini kraj v Tur\u010diji, ki sem ga \u017ee obiskala. Tudi v tej cisterni sem \u017ee bila, zato sem si lahko v mislih pripravila ves potek in izvedbo predavanja. V veliko pomo\u010d mi je bilo, ker sem imela predavanje v majhni skupini. Predstavitev je bila uspe\u0161na in led je bil tako prebit. \u010ceprav me je \u010dakala \u0161e no\u010dna predstavitev zgodovine Burse, mi je bilo \u017ee nekoliko la\u017eje.<\/p>\n

Potem se je nekako spontano razvil ritual za priprave na predavanja.<\/strong> Pred spanjem sem nekajkrat prebrala oporne to\u010dke in jih med vo\u017enjo naslednji dan v mislih ve\u010dkrat ponovila. List s predavanji sem imela vedno s seboj, \u010deprav ga nisem nikoli v resnici rabila. Kako se skristalizirajo bistveni podatki, ko si pod pritiskom!? Saj pri meni je tako. Prav presene\u010dena oz. za\u010dudena sem bila nad lastnim odzivom in znanjem.<\/p>\n

Dokon\u010dno pa sem se osvobodila spon, ko sem opravila delo vodnice popoldneva.<\/strong> Bila sem jaz, taka kot sem. Nisem imela treme, ne strahu. Zapleti s spremembami v na\u010drtu programa, \u00bbte\u017eavnimi\u00ab sopotniki in na koncu te\u017eave pri delitvi klju\u010dev, so mi bili v izziv. Na koncu dneva sem bila res utrujena, a me je ve\u010derna evalvacija sopotnikov navdala z optimizmom. Dobila sem nov zagon in energijo, da uspe\u0161no izpeljem do konca vse naloge, ki so mi bile nalo\u017eene. Za\u010dela sem u\u017eivati v potovanju. Predavanja so postala vse bolj spro\u0161\u010dena in v njih je bilo vedno ve\u010d mene.<\/p>\n

Deset dni se je obrnilo, kot bi mignil.<\/strong> Tako podrobno in intenzivno \u0161e nisem spoznavala nobene de\u017eele. To je bila tudi neprecenljiva preizku\u0161nja moje osebnosti. Ne samo, da sem pri\u0161la do novih spoznanj o sebi, v meni se je ponovno prebudil plamen\u010dek \u017eelje po raziskovanju novih poti v \u017eivljenju. To, da se dvignem iz cone udobja, ki me je za\u010dela du\u0161iti, je bil tudi namen vpisa v vodni\u0161ko \u0161olo. Z dose\u017eenim sem ve\u010d kot zadovoljna. Sedaj so pred mano novi izzivi, ki me motivirajo in se \u017ee veselim poti, ki mi jih je namenilo \u017eivljenje.<\/p>\n

Papiga<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Doma sem \u017ee skoraj dva tedna.<\/strong> Fizi\u010dno sem v Sloveniji, moja du\u0161e in duh \u0161e vedno potujeta po prostranstvih Tur\u010dije.<\/strong><\/p>\n

Na pot sem \u0161la s stisko, strahom in tiso\u010derimi vpra\u0161anji: Kaj bo? Kako bo? Bom zmogla?<\/strong> A sem dovolj pripravljena fizi\u010dno in psihi\u010dno, v znanju in retoriki? Vrnila sem se nadgrajena z novimi izku\u0161njami in spoznanji. Dobila odgovore na vsa zgoraj zastavljena vpra\u0161anja. Da, bila sem dovolj pripravljena in dobila veliko ve\u010d kot sem pri\u010dakovala, neprecenljive izku\u0161nje in spoznanja. Strnem jih lahko v pet temeljnih kamnov.<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Prvi kamen: Izku\u0161nja in spoznanje o relativnosti prostora in \u010dasa. <\/strong><\/p>\n

Prostorsko smo v desetih dneh prepotovali celo Tur\u010dijo, od Istanbula do Diyarbakirja. Spoznavali smo geografijo popolnoma razli\u010dnih krajev, klimatskih vplivov, vegetacije in reliefa, mest in narave.<\/p>\n

\u010casovno smo potovali tudi 40 milijonov let nazaj, v \u010das nastanka Kapadokije in pravlji\u010dnih sto\u017ecev, ki so jih oblikovali lava in erozija. Potovali smo skozi \u010das prvih civilizacij skrivnostnega izvora v G\u00f6beklitepeju, ki pod vpra\u0161aj postavijo celotno civilizacijo prve neolitske revolucije. In se sprehajali po arheolo\u0161kih najdi\u0161\u010dih gr\u0161ke, helenisti\u010dne, rimske in bizantinske kulture, po mo\u0161ejah in karavasarayih Seld\u017eukov, Osmanov in po krajih, ki jih je zaznamoval o\u010de sodobne tur\u0161ke republike, Atat\u0171rk.<\/p>\n

Na premici, kjer se zdru\u017eujeta \u010das in prostor smo spoznavali njuno relativnost, saj smo bili tukaj in zdaj na konkretnem prostoru in v konkretnem \u010dasu, a hkrati smo bili tiso\u010de ali milijone let v preteklih \u010dasih. En mogo\u010den trenutek brez\u010dasja, v prepletu preteklosti in sedanjosti.<\/p>\n

Drugi kamen: Predavanja o geografiji, zgodovini, krajih in ljudeh.<\/strong><\/p>\n

Na \u0161tudijski turi nismo bili zgolj opazovalci, turisti in sopotniki. Bili smo tudi aktivni soudele\u017eenci, ki smo na podlagi znanja oblikovali zgodbe in jih pripovedovali drug drugemu. V\u010dasih bolj, v\u010dasih manj uspe\u0161no. Na koncu smo vsi napredovali in bili heroji na tej poti. Soo\u010dali smo se z lastnimi strahovi, tremo, luknjami v znanju in interpretacijah. Bile so solze razo\u010daranja in veselja, bila je notranja izpolnjenost in ob\u010dutek zmage, ker si \u0161el \u010dez sebe. Bili smo v trenutku in nismo gledali nazaj ali v prihodnost, ker za to ni bilo \u010dasa. Vse se je dogajalo tako strnjeno, da je bil pomemben le tisti moment, tisti kraj in tista zgodba, trenutek tvojega ali sopotnikovega predavanja in vodenja skupine. Do\u017eivljanje je bilo mo\u010dno in intenzivno, tako sebe kot skupine, de\u017eele in njenih ljudi.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Tretji kamen: Mo\u010d skupine<\/strong><\/p>\n

Vse padce in vzpone smo do\u017eivljali kot skupina, mo\u010dno podporni, solidarni in so\u010dutni drug do drugega. Padec ali uspeh mojega sopotnika\/so\u0161olca je bil tudi moj padec ali uspeh. Tak\u0161na dinamika in povezanost se je spletla med nami. Za vsakega od nas je to neprecenljiva in dragocena izku\u0161nja, ki v vsakdanjem svetu ni prav pogost pojav. Brezpogojno smo podpirali vsakega med nami in mu \u017eeleli uspe\u0161en nastop, da zdr\u017ei do konca. \u010ce se je zlomil, ga je solidarnost skupine podprla, da je bil naslednji\u010d mo\u010dnej\u0161i, pogumnej\u0161i in bolj\u0161i, ker je vedel, da verjamemo vanj in da zmore prese\u010di sebe. Nih\u010de med nami ne bi napredoval s tak\u0161no hitrostjo, \u010de bi na tej poti bil sam. Mo\u010d skupine daje pospe\u0161ek, voljo in pogum posamezniku. To je izku\u0161nja, ki jo nosimo v svoj vsakdanji svet, v lasten dom in delo.<\/p>\n

\u010cetrti kamen: Odli\u010dna struktura in na\u010drtovana \u0161tudijska tura<\/strong><\/p>\n

Celotna \u0161tudijska tura je bila zelo skrbno na\u010drtovana. Na njo smo se pripravljali skozi 10-dnevno novembrsko Oskarjevo vodni\u0161ko \u0161olo, sre\u010danja na zoomu, sprotne naloge in priprave vsebin z nastopi. Sam proces priprav na  potovanje je trajal tri meseca. Priprave smo zaokro\u017eili s konkretno realizacijo na terenu, v Tur\u010diji. Tam smo iz trenutka v trenutek preizku\u0161ali na\u0161a teoreti\u010dna znanja v prakti\u010dnem vodenju na terenu in skozi konkreten stik z doma\u010dini. Skupaj z gospodom Bramorjem, gospo Vrano in na\u0161imi skrbniki, gospema \u0160ojo in Kamelo, gospodoma Pingvinom in Je\u017eem, smo  dosegli \u017eeljene in zastavljene cilje. Kot posamezniki in skupina smo iz dneva v dan bolj napredovali in rasli, za kar gre izjemna zahvala vsem, ki ste nas na tej poti spremljali, podpirali in verjeli v nas.<\/p>\n

Peti kamen: Kako naprej?<\/strong><\/p>\n

Domov smo se vrnili nadgrajeni, bogatej\u0161i in z neprecenljivim zakladom, ki ga bomo lahko \u017eiveli in konkretizirali skozi vodenja, prvo z uvajalnimi \u0161tudijskimi turami, kasneje pa samostojno. Celoten proces Oskarjeve vodni\u0161ke \u0161ole in \u0161tudijska tura po Tur\u010diji je prinesla \u0161e veliko ve\u010d. Prinesla je izku\u0161nje za vsakdanje \u017eivljenje in za na\u0161o doma\u010do realnost. Nismo ve\u010d isti in na\u0161 pogled na svet je globlji. Prina\u0161a ve\u010d razumevanja in daje prilo\u017enost, da smo bolj\u0161i kot ljudje, bolj\u0161i v vsem kar po\u010dnemo doma ali kjerkoli po svetu.<\/p>\n

Hvala vsem, skupini, skrbnikom,<\/strong> gospe Vrani in gospodu Bramorju za te neprecenljive zaklade, ki se ka\u017eejo v spoznanjih, ve\u010djih uvidih in razumevanjih sebe, sveta, so\u010dloveka in so odli\u010dni nastavki za konkretno akcijo in delovanje vsak trenutek \u017eivljenja.<\/p>\n

Bolha<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko me spra\u0161ujejo, kako je bilo in vidim,<\/strong> da me nimajo \u010dasa predolgo poslu\u0161ati, povzamem:<\/p>\n

    \n
  • presene\u010dena sem nad prijaznostjo Turkov. Niso vsiljivi, ne prodajajo. Celo podarjajo. V dar sem dobila enkrat pomaran\u010do, drugi\u010d kruh. Kar tako. Najbr\u017e sem izgledala la\u010dna in utrujena. \ud83d\ude42 <\/li>\n
  • Tur\u010dija ima neverjetno bogato zgodovino. Od tam izhaja na\u0161a civilizacija. <\/li>\n
  • Baloni v jutranji zarji v Kapadokiji. Neresni\u010dno lepo.<\/li>\n
  • Kapadokija – \u010dudovita pokrajina, do\u017eiveti jo mora\u0161 s pohodi. <\/li>\n<\/ul>\n

    Za konec dodam :<\/strong><\/p>\n

      \n
    • 33 ljudi razli\u010dnih starosti, poklicev, interesov, skupaj na potovanju, ki je bilo fizi\u010dno in psihi\u010dno precej naporno.  A med nami ni bilo nobenih kratkih stikov, nobenih trenj in slabe volje. \u0160e ve\u010d: drug drugemu smo bili  v iskreno oporo. \u010cude\u017e.<\/li>\n<\/ul>\n

      Namesto pike:<\/strong><\/p>\n

      Na \u0161tudijskem potovanju nisem dobila samo novih znanj in novih do\u017eivetij, temve\u010d tudi nove prijatelje!<\/p>\n

      \u010caplja<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

      \n
      \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


      \u0160tudijsko potovanje v Tur\u010diji je bila dovr\u0161ena in premi\u0161ljeno dodelana harmonija zelene in rde\u010de.<\/strong> Udobje komercialnega turizma, ogledov znamenitosti, dobra hrana in kvalitetna nastanitev na eni strani. Na drugi pa preizku\u0161anje meja sopotnika in skupine (\u2018hoja po robu\u2019), no\u010dne avtobusne vo\u017enje, kjer je bil cilj pre\u017eivetje, dolgi pohodi po utrjenem in manj utrjenem terenu ter kratke no\u010di med kon\u010dno (polno\u010dno) evalvacijo in odhodom na pot nekaj ur pred son\u010dnim vzhodom. Velikokrat neusmiljen tempo potovanja pa nas je sopotnike utrdil in presenetljivo tudi povezal skupino, seveda pod pazljivo taktirko vodnika dneva, skrbnikov in vrhovne avtoritete. To nam je v ve\u010dji meri uspevalo in tudi uspelo, celotna skupina pa se je po turi nadgradila \u0161e za eno stopnjo vi\u0161je od predhodnih sre\u010danj na vodni\u0161ki \u0161oli v Zaplati. <\/p>\n

      Potovanje sr\u010dno priporo\u010dam vsem,<\/strong> ki stremimo k opravljanju vodni\u0161kega poklica in vsem, ki si \u017eelimo preizku\u0161ati meje zmogljivosti na potovanjih in se pri tem \u0161e veliko novega nau\u010diti. \ud83d\ude42<\/p>\n

      Netopir<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n

      \n
      \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


      Na pot smo se odpravili z znanjem lika vodnika in tehnikami, ki naj bi nam pomagale pri uresni\u010devanju samega sebe in zadovoljstva na\u0161ih sopotnikov v doma\u010dih in gostujo\u010dih de\u017eelah. Imeli smo me\u0161ane ob\u010dutke. Ali smo dovolj dobro fizi\u010dno pripravljeni, \u010dustveno zreli in stabilni, mentalno osredoto\u010deni, iznajdljivi in pa seveda dovolj dobro pripravljeni na na\u0161a predavanja. Kmalu pa smo ugotovili, da bo na\u0161e potovanje nekaj izjemnega, da bo nadgradilo na\u0161e \u017eivljenje na na\u010din, kot ga do sedaj \u0161e nismo do\u017eiveli.<\/p>\n

      Vsak dan je bil v celoti zapolnjen od zgodnjega jutra do poznega ve\u010dera<\/strong> s predavanji, ogledi, refleksijami in evalvacijami. Prepotovali smo celo Tur\u010dijo. Sre\u010dali smo se z razli\u010dnimi obdobji, kulturnim, verskim, etnolo\u0161kim izro\u010dilom. Poku\u0161ali izjemno kulinariko te de\u017eele. Zabavali smo se in plesali na tur\u0161kem in urfskem ve\u010deru. Lepota teh krajev in prijaznost njenih prebivalcev se nas je dotaknila.<\/p>\n

      \u017de ob prihodu nas je navdu\u0161il Istanbul.<\/strong> V predelu Sultanahmed in znamenitostmi kot so Hagia Sofia, Modra mo\u0161eja, Potopljena pala\u010da Yerebatan, Hipodrom smo za\u010dutili utrip prepletanja dolge zgodovine. Na ve\u010derni vo\u017enji z ladjico iz evropskega dela v azijski smo doumeli kako je strate\u0161ka lega vplivala na vse kar Tur\u010dija ponuja danes.<\/p>\n

      Na vo\u017enji v Burso smo v mislih podo\u017eivljali mo\u010dne ob\u010dutke, ki smo jih do\u017eiveli \u017ee prvi dan. Tega dne pa \u0161e ni bilo konec saj smo imeli no\u010dni ogled mesta, Zelene mo\u0161eje in Mavzoleja, Ulu mo\u0161eje in Koza han.<\/p>\n

      Naslednji dan smo prispeli do Izmirja,<\/strong> se odpeljali v dolino Meandra in obiskali anti\u010dno mesto Priene in se po\u010dutili kot da smo v nekem drugem \u010dasu. Mimo Mileta smo se odpeljali do veli\u010dastnega templja Didim, Apolonovega templja in ko smo stali tam kjer bi naj neko\u010d \u017eivel Aleksander Veliki je bilo na\u0161e ob\u010dutke te\u017eko izraziti z besedami. Pot smo nadaljevali do jezera Bafa. Tam smo do\u017eiveli prvi avanturisti\u010dni sprehod in stik s tradicionalno Tur\u010dijo.<\/p>\n

      Tretji dan smo prispeli v Efez,<\/strong> anti\u010dno mesto, kjer smo obiskali Artemidin hram. Vozili smo se po rodovitni dolini reke Meander, do mesta Denizli proti Pammukalam. Ogledali smo si Hierapolis, teater in naravno \u010dudo \u2013 bele ponvice Pammukale po katerih smo tudi po\u010dofotali in se spustili v dolino. To je bil neverjeten zaklju\u010dek dneva.<\/p>\n

      \u010cetrti dan smo potovali proti anatolski planoti mimo sodavih jezer in si ogledali mesto Egidir,<\/strong> kjer so se urili komandosi. Nadaljevali smo pot do Bej\u0161ehirja proti Konji, kjer smo za\u010dutili misti\u010dnost Rumija in neverjeten ob\u010dutek v njegovem mavzoleju. Prevzela nas je tr\u017enica.<\/p>\n

      Peti dan smo drveli po svileni cesti proti Sultanhanu. Vse nas je prevzel karavanski dvorec saj smo skoraj za\u010dutili \u017eivljenje teh popotnikov, karavanskih poti \u010dez visoke prelaze in pu\u0161\u010dave, mehkobo svile in vonj za\u010dimb. Vo\u017enja v dolino Angelov, ogled vasi Selime in do\u017eivimo prve kapadokijske sto\u017ece in samostan. Prevzame nas, kaj je ustvarila narava, kako je geolo\u0161ki nastanek Kapadokije vplival na \u017eivljenje kristjanov. Obiskali smo tudi podzemno mesto Derinkuyu,<\/strong> kjer smo se spustili kar 50 m globoko in si posku\u0161ali predstavljati takratno \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n

      \n
      \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


      \u0160esti dan smo u\u017eivali v \u010dudoviti pravlji\u010dni de\u017eeli Kapadokije.<\/strong> Kot pal\u010dki smo pohajkovali po vseh dolinah, imeli razgled na vulkane, ki so ustvarili to izjemno podro\u010dje, si privo\u0161\u010dili tradicionalni tur\u0161ki \u010daj, obiskali vasico Goreme in kerami\u010dno delavnico. Zve\u010der smo si privo\u0161\u010dili tur\u0161ko tradicijo in trebu\u0161ni ples.<\/p>\n

      Sedmi dan smo do\u017eiveli pogled na stotine balonov, ki so poleteli nad nami in nam dali ob\u010dutek izven zemeljskega. V U\u010dhisarju smo spoznali poldrage in drage kamne, se sprehodili do vasice Goreme, v tkalnici preprog spoznali tradicionalno tur\u0161ko obrt. Nadaljevali do Pa\u0161abarja in mesteca \u010cavu\u0161in, kjer nas je zmedlo pokopali\u0161\u010de \u0161estoletnikov \u2013 vendar za vse obstaja razlaga in vse je prav. Raziskovali smo mesto Nigde, sledila je no\u010dna vo\u017enja skozi Kilikijska vrata in no\u010dni ogled Adane, potem pa vo\u017enja proti \u0160anliurfi.<\/p>\n

      Osmi dan smo vstopili v drugo resni\u010dnost, mesto Harran, hi\u0161ke v obliki \u010debeljih panjev.<\/strong>  Oble\u010dejo nas v tradicionalna obla\u010dila in se po\u010dutimo, kot da se s kamelami odpravljamo na karavansko pot skozi pu\u0161\u010davo. Pot nadaljujemo v \u0160anliurfo, zelo sveto mesto v Tur\u010diji, sprehodili smo se ob bazenih s svetimi krapi, obiskali rojstno jamo preroka Joba ter raziskali mestno tr\u017enico. Potem pa do\u017eivimo Gobeklitepe, ki spreminja obstoje\u010do zgodovino. Nad tem se mo\u010dno zamislimo. Dan zaklju\u010dimo s tradicionalnim urfskim ve\u010derom, kjer nas ponese njihova glasba, okusna hrana, za\u010dutimo njihovo pripadnost in se po\u010dutimo dobrodo\u0161li in sprejeti.<\/p>\n

      Deveti dan potujemo do Deyrul Zafaran \u2013 samostana sirskih pravoslavcev, potem do Merdina enega najlep\u0161ih tur\u0161kih mest, ki je kot muzej. Vo\u017enja do Midyata \u2013 mesta kjer snemajo tur\u0161ke telenovele. Na koncu pa nas prevzame \u017ealostna zgodba potopljenega mesta Hasankeyf,<\/strong> reke Tigris, izgubljena zgodovina v igri s sodobnimi potrebami po elektri\u010dni energiji in gradnji jezov.  <\/p>\n

      Zadnja no\u010d v Tur\u010diji v Diyarbakirju.<\/strong> Zadnje refleksije o lastnih spoznanjih na 10-dnevnem potovanju po Tur\u010diji, po njeni povr\u0161ini, geografiji in zgodovini. Potovali smo tudi v sebi, po na\u0161ih notranjih pokrajinah. Vsi smo predavali, vodili, se spopadali z lastnimi demoni in utrujenostjo, jih premagovali, in s tem rastli, se nadgrajevali.<\/p>\n

      Vse to pa je uspelo z jasno vizijo, strukturo, znanjem in \u017earom g. Oskarja in ga. Vesne.<\/strong> Postavila sta nas na pot heroja, nam pomagala in nas spodbujala pri krepitvi samozavesti, pri razumevanju, kako mogo\u010dna je skupinska povezanost, podpora, solidarnost in pa predvsem poni\u017enost. Sprejemanje vsakega tak\u0161en kot je. Hvala iz srca. K na\u0161emu razvoju pa so pripomogli tudi izjemni skrbniki, zato hvala vsem.<\/p>\n

      Z vrnitvijo domov se za\u010dne izziv kako naprej.<\/strong> Moje \u017eivljenje je \u017ee sedaj nadgrajeno, \u017eelim nadaljevati po tej poti, saj v sebi \u010dutim, da je to moje poslanstvo. Te dragocene in enkratne \u017eivljenjske izku\u0161nje ne bom nikoli pozabila.<\/p>\n

      Mi\u0161<\/strong><\/em><\/p>\n\n\n

      \n
      \"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      Izvrstne fotografije \u0161tudijskega potovanja si oglejte TU. Vstopiti v Tur\u010dijo ne pomeni le pristati na carigrajskem letali\u0161\u010du. Pomeni prestopiti prag med znanim in neznanim, med udobjem doma\u010dega sveta in vrtincem novega. \u0160tudijsko potovanje \u0161e zdale\u010d ni bilo (zgolj) u\u010denje o kamnih in zgodovini \u2013 bilo je ogledalo, v katerem smo opazovali podobo nas samih, na\u0161ih strahov, sposobnosti in predvsem na\u0161e osebne rasti. Vsako jutro smo vstajali z ob\u010dutkom, da stopamo v nov izziv. Z vsakim […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":37301,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,100,476],"tags":[],"class_list":["post-37300","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-vodniska-sola","category-vtisi-preteklih-vodniskih-sol"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t