{"id":37103,"date":"2025-01-29T14:15:22","date_gmt":"2025-01-29T13:15:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=37103"},"modified":"2025-10-16T13:42:38","modified_gmt":"2025-10-16T11:42:38","slug":"istanbul-mesto-katerega-sredisce-smo-mi-sami","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/istanbul-mesto-katerega-sredisce-smo-mi-sami\/","title":{"rendered":"Istanbul: mesto, katerega sredi\u0161\u010de smo mi sami"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Polonca M. Ahac<\/em><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Istanbul >><\/span><\/span><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n

O svetovni metropoli, ki kot edino na svetu le\u017ei na dveh celinah<\/strong>, je Napoleon neko\u010d dejal: \u00bb\u010ce bi bila Zemlja ena dr\u017eava, bi bil Istanbul njeno glavno mesto.\u00ab Ko se prvi\u010d, pa tudi drugi\u010d, tretji\u010d \u2026 prepustimo \u017eivahnemu vrve\u017eu nikoli zaspane metropole, vpete med preteklost in sedanjost, tradicijo in sodobnost, med vzhod in zahod, se nam Napoleonov izrek zazdi nekaj najbolj logi\u010dnega na tem svetu.<\/p>\n

Bizanc, Konstantinopel, Novi Rim, Istanbul ali po na\u0161e Carigrad je bil okrog 1.500 let prestolnica dveh cesarstev, Bizantinskega in Osmanskega.<\/strong> Prve obrise je mesto za\u010delo dobivati v 7. stoletju pred na\u0161im \u0161tetjem, ko je Grk Bizas tukaj ustanovil mesto, ki se je zaradi izjemne lege za\u010delo zelo hitro razvijati kot trgovsko mesto. Ko je Zahodno Rimsko cesarstvo \u017ee trepetalo pred vdori barbarov s severa, si ga je za glavno mesto Vzhodno Rimskega cesarstva izbral cesar Konstantin. Po propadu Zahodno Rimskega cesarstva je bilo mesto sredi\u0161\u010de Bizantinskega imperija \u0161e tiso\u010d let \u2013dokler niso na vrata potrkali Osmanski turki. Sredi 15. stoletja so svoje ladjevje v Zlati rog spravili kar prek hriba Galata in osvojili mesto. Ko se je Evropa vse bolj modernizirala, Osmani zaradi svoje konzervativnosti niso bili sposobni izpeljati nobene od ve\u010djih prepotrebnih reform. Po prvi svetovni vojni oslabljeno cesarstvo razpade in postane republika, njen prvi predsednik pa Mustafa Kemal Ataturk.<\/p>\n

Med obiskom mesta, pa naj traja ve\u010d dni ali samo nekaj ur, se slike v na\u0161i domi\u0161ljiji najlep\u0161e obarvajo v starem delu mesta, okrog Trga sultana Ahmeda. <\/strong>V sredi\u0161\u010du starega dela mesta stoji miljni kamen, ki \u0161e vedno ozna\u010duje nekdanji \u00bbcenter sveta\u00ab, od katerega so se merile razdalje v cesarstvu. In na dosegu nekaj korakov so glavne znamenitosti starega dela mesta: Hagia Sofia, Modra mo\u0161eja, pala\u010da Topkapi, Hipodrom ter Podzemna pala\u010da.<\/p>\n

Mogo\u010dna in nesmrtna v ne\u017eno rde\u010do odeta gospa Sveta Modrost ali Hagija Sofija. <\/strong>Prva cesarska cerkev je bila na pobudo cesarja Justinijana zgrajena v pi\u010dlih petih letih, med letoma 532 in 537. Material za njeno gradnjo so pripeljali tudi iz oddaljene Sirije, Egipta, nekdanjih mest ob Egejski obali. Dobrih 900 let je predstavljala trdnjavo kr\u0161\u010danstva, \u0161e stoletje ve\u010d je bila najve\u010dja stolnica na svetu, ob vdoru Osmanov v Istanbul pa so jo v treh dneh spremenili v simbol islama, v mo\u0161ejo. Ne samo z o\u010dmi, zdi se nam, da s celim telesom za\u010dutimo veli\u010dino prostora, ki nas obdaja. Do\u017eivetje \u0161e poglobi misel na cesarje, ki so jih kronali na omfalionu, na vse sultane in vernike, ki so se tukaj posve\u010dali najbintimnej\u0161im pogovorom z bogom, pa kakorkoli ga \u017ee imenujemo.<\/p>\n

Pravijo, da \u010de v Hagiji Sofiji dobro prisluhne\u0161 ti\u0161ini, sli\u0161i\u0161 vodo. Podzemlje mesta namre\u010d skriva podzemne cisterne, pa tudi predore, kleti, skrivnostne grobnice. Mnoge zaklade mesta pod mestom \u0161ele odkrivajo. Mi obi\u0161\u010demo najbli\u017ejo in najbolj znamenito cisterno, Podzemno pala\u010do, Cisterno baziliko ali po tur\u0161ko Yerebatan. <\/strong>V prostoru, velikem kot katedrala, nas objame gozd marmornih in granitnih stebrov. Solze med gradnjo umrlih su\u017enjem \u0161e danes vidimo na stebru solza. Pa ne se prestra\u0161iti dveh Meduz \u2013 postavljeni postrani oziroma na glavo sta namre\u010d izgubili svojo mo\u010d.\u00a0<\/p>\n

Nasproti Hagije Sofije stoji Modra mo\u0161eja ali mo\u0161eja sultana Ahmeda I., ki z modrino izni\u0161kih plo\u0161\u010dic ustvarja veli\u010dasten, a umirjen ambient<\/strong>, pisani vitra\u017ei, s katerimi se spogledujemo z zunanjim svetom, pa vtis dopolnijo z igrivostjo. Kupola to ve\u010d kot imenitno podobo dopolnjuje kot klobuk in predstavlja povezavo med zemeljskim in bo\u017eanskim svetom. Mo\u0161eja stoji na mestu, kjer je pred prihodom Osmanov stala bizantinska cesarska pala\u010da.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Na Hipodromu, tik ob Modri mo\u0161eji, skorajda sli\u0161imo topot konj med dirkami ter navijanje mno\u017eice 90.000 obiskovalcev.<\/strong> In za trenutek otrpnemo, ko si predstavljamo, kako se je upor proti cesarju Justinijanu tukaj kon\u010dal z ve\u010d kot 30.000 \u017ertvami. Na nekdanji spini se spra\u0161ujemo, kako za vraga jim je uspelo iz Egipta v 4. stoletju pripeljati in postaviti Tutmozov obelisk. V njegovi senci opazimo srame\u017eljiv ka\u010dji steber iz brona, pripeljan iz Delfov. Veliko dragocenosti takratnega Konstantinopla so oplenili kri\u017earji, s hipodroma tudi \u0161tiri pozla\u010dene konje, ki danes krasijo baziliko Sv. Marka v Benetkah.<\/p>\n

V Pala\u010di Topkapi se tako ali druga\u010de dotikamo neizmerljivo vredne zapu\u0161\u010dine Osmanskih sultanov. <\/strong>Ve\u010d kot \u0161tiri stoletja je bil tukaj bivalni in administrativni center imperija. Premnoge zgradbe iz razli\u010dnih obdobij cesarstva se vrstijo ob \u0161tirih dvori\u0161\u010dih oziroma znotraj njih, obdanih z visokimi zidovi. Med sprehodom se zlahka v\u017eivimo v vznemirljive zgodbice o sultanih, njihovih velepomembnih materah, mnogih \u017eenah in premnogih konkubinah. Ob\u010dudujemo zaklade, ki enostavno nimajo cene, od pohi\u0161tva, okrasja, zbirk umetnin, nakita, oro\u017eja, do dragih kamnov, relikvij, obla\u010dil, porcelana, posod in drugih dragocenosti.<\/p>\n

Na\u0161e raziskovanje mesta se nadaljuje na tretjem Istanbulskem gri\u010du. V mavzoleju tik ob mo\u0161eji Sulejmaniji in nedale\u010d stran od svoje ljubljene Roxelane za vedno po\u010diva sultan Sulejman Veli\u010dastni. <\/strong>V zgodbe \u017eivljenja sultana, ki je vladal na vi\u0161ku Osmanskega cesarstva, smo se v\u017eivljali \u017ee v pala\u010di Topkapi. Tukaj se zavemo nesmrtnosti zapu\u0161\u010dine ikoni\u010dnega para, za\u010dutimo njuno povezanost, mo\u010d ljubezni. Mo\u0161ejo, ki jo je zgradil \u00bbOsmanski Michelangelo\u00ab oziroma Mimar Sinan, glavni arhitekt kar treh sultanov, z razlogom obi\u0161\u010demo \u010dimbolj zgodaj. V miru preskusimo mehkobo preprog in se prepustimo vibracijam arhitekturno in akusti\u010dno izjemnega prostora. Med umirjeno zamaknjenostjo ustvarimo ravno pravo vzdu\u0161je za odstiranja skrivnosti islama.<\/p>\n

Mimo mavzoleja znamenitega Mimarja Sinana se po ozkih ulicah, polnih trgovinic, spustimo proti Zlatemu rogu. <\/strong>Ob ustju naravnega pristani\u0161\u010da, ki je tiso\u010dletja dajalo zavetje gr\u0161kim, rimskim, bizantinskim, osmanskim in drugim ladjam, je vedno \u017eivahno. Vhod vanj je stoletja po potrebi uspe\u0161no varovala dolga veriga, ki je bila napeta med stolpom Galata<\/strong>, ki \u0161e danes stoji na hribu na drugi strani zaliva. Privo\u0161\u010dimo si najbolj\u0161e \u00bbbalik ekmeke\u00ab, sendvi\u010de s filejem ribe, zelenjave in kruha.<\/p>\n

Celini, na katerih le\u017ei mesto, deli naravna morska o\u017eina Bospor. <\/strong>Bospor je najo\u017eji naravni preliv na svetu, ki se uporablja za mednarodno plovbo. Najbolj\u0161a pot, da ga spoznamo, za\u010dutimo njegove tokove, se sre\u010damo z gostim prometom in pa predvsem vidimo, kaj razkrivajo njegove obale, je izlet z ladjico. Z malo sre\u010de nas med vo\u017enjo spremljajo celo delfini. Mimo Devi\u0161kega stolpa, kamor se je pred \u017ealostno usodo neuspe\u0161no umaknilo mlado dekle, se vra\u010damo v Zlati rog. V\u017eivimo se v mnoge morjeplovce, ki so tukaj s trgovskih ali bojnih ladij morda prvi\u010d zagledali ble\u0161\u010de\u010de obljubljeno mesto.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Istanbul je bilo zadnje mesto na Svilni poti, po kateri so z daljnega vzhoda trgovci stoletja prina\u0161ali razli\u010dne dobrine; mnoge se \u0161e danes prodajajo na znamenitih istanbulskih bazarjih. Opojna me\u0161anica vonjav in barv za\u010dimb, \u010dajev, di\u0161av, tur\u0161kih sla\u0161\u010dic, mil \u2026 nas povabi na Egip\u010dansko tr\u017enico, mnogi ji re\u010dejo tudi bazar za\u010dimb. <\/strong>Turki pravijo, da kar vidi\u0161, kar ti je na dosegu roke, lahko tudi poskusi\u0161. Ni nam treba dvakrat re\u010di, \u017ee smo v eni od trgovinic in vonjamo, degustiramo, se pogovarjamo s prodajalci. Te\u017eko odidemo praznih rok. A najve\u010dja nakupovalna meka nas \u0161e \u010daka \u2013 sprehodimo se po labirintu na desetine ulic pokritega Velikega (Grand) bazarja<\/strong>. Mesto v malem nas povsem prevzame, tukaj bi lahko pre\u017eiveli ne samo ure, ampak dneve in dneve. Raziskovanje bazarja, nakupovanje, barantanje ali pa samo \u00bbfirbcanje\u00ab in pogovori s prodajalci so nekaj najbolj zabavnega, kar lahko do\u017eivimo v Istanbulu. Sploh \u010de se zavedamo, da nam ni\u010desar ni treba kupiti.<\/p>\n

Istanbul je mesto, v katerem se zaradi vseprisotnega prepleta sodobnosti in tradicije, zahoda in vzhoda, zlahka odpremo novemu, druga\u010dnemu, vznemirljivemu. Kaj od tega bomo za\u010dutili, do\u017eiveli, pa je odvisno predvsem od vsakega posameznika. Kot je dejal tur\u0161ki pisatelj, Nobelov nagrajenec, Orhan Pamuk: “Mesto nima drugega sredi\u0161\u010da kot nas same.” (Iz knjige Istanbul: spomini na mesto.)<\/p>\n

Potovanja v Tur\u010dijo >><\/strong><\/a><\/span><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Polonca M. Ahac Potovanja v Istanbul >> O svetovni metropoli, ki kot edino na svetu le\u017ei na dveh celinah, je Napoleon neko\u010d dejal: \u00bb\u010ce bi bila Zemlja ena dr\u017eava, bi bil Istanbul njeno glavno mesto.\u00ab Ko se prvi\u010d, pa tudi drugi\u010d, tretji\u010d \u2026 prepustimo \u017eivahnemu vrve\u017eu nikoli zaspane metropole, vpete med preteklost in sedanjost, tradicijo in sodobnost, med vzhod in zahod, se nam Napoleonov izrek zazdi nekaj najbolj logi\u010dnega na tem svetu. Bizanc, Konstantinopel, […]<\/p>\n","protected":false},"author":68,"featured_media":37105,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[5,18],"tags":[],"class_list":["post-37103","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-turcija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t