{"id":3706,"date":"2010-07-14T11:56:57","date_gmt":"2010-07-14T10:56:57","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=3706"},"modified":"2010-07-14T11:56:57","modified_gmt":"2010-07-14T10:56:57","slug":"amazonska-svezina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/amazonska-svezina\/","title":{"rendered":"Amazonska sve\u017eina"},"content":{"rendered":"

Pi\u0161e:\u00a0Matja\u017e Pir\u0161<\/strong>
\nZadnji\u010d se pod prho zagledam v stekleni\u010dko zelenkastega teko\u010dega mila. Pod blagovno znamko opazim napis: Amazonska sve\u017eina. Nekaj sem prepri\u010dan \u2013 tisti, ki si je izmislil ta slogan, ni bil \u0161e nikoli v Amazoniji.<\/strong>
\nJutra so, tako kot marsikje po svetu, tudi v Amazoniji<\/a> najlep\u0161a. Malo zato,\"\"<\/a> ker je takrat vsaj malenkost sve\u017ee, bolj pa zaradi vonjav in zvokov. \u0160e preden prvi son\u010dni \u017earki prebodejo jutranje meglice nad lenobno reko, se pri\u010dne med gostimi vejami visokih dreves predstava zvokov. Srame\u017eljivemu ogla\u0161anju prvih pti\u010dev se kmalu pridru\u017eijo glasovi opic. Tistih, ki se ogla\u0161ajo s predirljivim vre\u0161\u010danjem, in tistih, ki hropejo kot levi. Sem in tja jih preglasi jata kri\u010davih papagajev, ki hitijo tja nekam dale\u010d in katerih zvoki te po\u010dasi pre\u017eenejo iz vise\u010de mre\u017ee k zlati svetlobi reke, matere bogov, kot jo imenujejo doma\u010dini.
\nPotem po\u010dasi nad zeleno morje pritisne te\u017eka, mokra vro\u010dina, pred katero utihnejo tudi neutrudni jutranji veseljaki, izpod mokrih listov pa pride na plan vse tisto, kar je majhno in leti. Takrat enkrat nas Viktor nalo\u017ei v \u010doln, ter nas, izogibajo\u010d se nam nevidnim oviram sredi reke, odpelje nekam ob toku navzgor. Viktor je odrastel v de\u017eevnem gozdu in z njim in tod pozna vsako vejo, vsak list, vsako koreninico. V Amazoniji je namre\u010d vsaka stvar za kaj dobra. \u010ce ni dobra za pojesti, je gotovo dobra za zdravilo, in \u010de ni dobra za zdravilo, je gotovo dobra vsaj za strup. Predvsem pa je Viktor globoko zaljubljen v svoje kraje, kjer u\u017eiva ob razkazovanju narave, ter isto\u010dasno trpi ob negativnih posledicah, ki jih prina\u0161amo turisti. Ve pa, da bi brez denarja, ki ga prinesemo s seboj, precej te\u017ee pre\u017eiveli.
\n
\nNa re\u010dnem okljuku zavijemo desno v majhno reko \"\"<\/a>Gamitana in zaplujemo navzgor po njenem toku. V to majhno vijugasto re\u010dico gremo loviti piranje. Pre\u017eenemo velikega modrega metulja, za naslednjim ovinkom pa nenavadnega te\u017ekega \u010dopastega prapti\u010da, ki se je nekako izmuznil evoluciji. Malo vi\u0161e nas z re\u010dnega brega mirno opazuje dvometrski kajman. Enakomerno bren\u010danje motorja ga ne zmoti ve\u010d, v vodo zdrsne \u0161ele, ko zasli\u0161i \u010dlove\u0161ke glasove. Potem se kmalu z motorjem zapletemo v veje umrlih dreves. Treba je v vodo in pomagati \u010dolnu preko,\u00a0 a si tega ne upamo. Viktor samo zamahne z roko, re\u010de, da so ljudo\u017eerske piranje samo v ameri\u0161kih filmih, in \u017ee do pasu v vodi z ma\u010deto seka veje, ki so vklenile na\u0161 \u010doln.
\nV tistih oddajah na tujih izobra\u017eevalnih programih so nekaj \u010dasa kazali samo \"\"<\/a>krokodile, ki so jih neustra\u0161ni lovci valjali po rokah. \u010cloveka nehote prime, da bi to poizkusil \u0161e sam. Svojo skrito \u017eeljo sem pestoval \u017ee par dni in \u010dakal na pravi trenutek, da zate\u017eim Viktorju. Kar malo me je ujezilo, ko me je nek mladi Kanad\u010dan, ki se nam je naklju\u010dno pridru\u017eil na \u010dolnu, prehitel z vpra\u0161anjem Viktorju:\u00bbKaj pa \u010de bi ujeli enega malega krokodila?\u00ab Viktor pa mu mirno odgovori:\u00bbAli je kak\u0161na potreba po tem?\u00ab Zakaj bi res vznemirjali \u017eivali po nepotrebnem?
\nNekaj kilometrov naprej se ob globokem tolmunu prive\u017eemo k drevesu in ven zvle\u010demo krive palice, na katere je privezan dober meter laksa s trnkom na koncu, na katerega nataknemo ko\u0161\u010dek mesa. Pomo\u010dimo ga v vodo in \u010dakamo. Prijemljejo kot nore, baje da piranje\u2026. A ne ujamemo niti ene. Morda pa je tako bolj prav.
\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e:\u00a0Matja\u017e Pir\u0161 Zadnji\u010d se pod prho zagledam v stekleni\u010dko zelenkastega teko\u010dega mila. Pod blagovno znamko opazim napis: Amazonska sve\u017eina. Nekaj sem prepri\u010dan \u2013 tisti, ki si je izmislil ta slogan, ni bil \u0161e nikoli v Amazoniji. Jutra so, tako kot marsikje po svetu, tudi v Amazoniji najlep\u0161a. Malo zato, ker je takrat vsaj malenkost sve\u017ee, bolj pa zaradi vonjav in zvokov. \u0160e preden prvi son\u010dni \u017earki prebodejo jutranje meglice nad lenobno reko, se pri\u010dne med […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,7,12],"tags":[],"class_list":["post-3706","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-agencija-oskar","category-clani-pisejo","category-peru"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t