{"id":36970,"date":"2024-12-11T10:04:08","date_gmt":"2024-12-11T09:04:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=36970"},"modified":"2024-12-11T10:04:09","modified_gmt":"2024-12-11T09:04:09","slug":"masajska-vas-pod-kilimandzarom","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/masajska-vas-pod-kilimandzarom\/","title":{"rendered":"Masajska vas pod Kilimand\u017earom"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Renata Drolc <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Potovanja v Tanzanijo<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n

Ura je \u0161est zjutraj, ko se prebudim v tiho jutro.<\/strong> Na obzorju se \u017ee ri\u0161e svetloba in jasno je, da bo sonce kmalu vz\u0161lo. To je tisti trenutek potovanja, ki sem se ga zares veselila in se zanj spla\u010da vstati nekoliko bolj zgodaj. Doma bi se na to oktobrsko jutro verjetno prebudila v hlad in meglo, tu v Tanzaniji pa je prijetno toplo. Skobacam se iz udobne postelje, na hitro navle\u010dem nase trenirko in stopim na teraso skromne, a o\u010darljive hi\u0161ke, ki so jo Masajke skrbno zgradile za obiskovalce. Sedem kar na tla in se zazrem naravnost predse, kjer se dviga Kilimanjaro, najvi\u0161ja gora Afrike. Pri\u010da sem enemu najlep\u0161ih son\u010dnih vzhodov. Kak\u0161no sre\u010do imam, da sem v tem trenutku prav tukaj. To je najbolj\u0161i zaklju\u010dek na\u0161ega obiska pri Masajih. Misli mi uidejo k v\u010deraj\u0161njem dnevu \u2026<\/p>\n

Masajska vas le\u017ei nekje na polovici poti med Arusho in Kilimanjarom,<\/strong> na severu Tanzanije. Do sem nas je v\u010deraj iz Arushe pot peljala sprva po asfaltirani cesti mimo skromnih naselij, nato pa smo zavili na makadamsko pot, ob kateri smo le \u0161e tu in tam naleteli na kak\u0161nega otroka, ki je \u010duval \u017eivino ali skupino deklet, ki so z osli preva\u017eale vodo v svojo vas. Pokrajina je bila precej pusta. Neskon\u010dne zaplate posu\u0161ene trave in trnastega grmi\u010devja je tu in tam popestril kak\u0161en pisan ku\u0161\u010dar. Tanzanijci so \u017ee nestrpno pri\u010dakovali za\u010detek de\u017eevne sezone, ki bo prekinila su\u0161o. Po poltretji uri vo\u017enje smo kon\u010dno le prispeli.<\/p>\n

Pri\u010dakala nas je skupina masajskih mladeni\u010dev, zavitih v zna\u010dilne kariraste kose blaga<\/strong> in obutih v preproste sandale iz odslu\u017eenih avtomobilskih pnevmatik. Spremljala so jih dekleta kratkih las, s \u010dudovitimi ogrlicami in ogrinjali okrog ramen. Ta \u017eivopisna skupina se je pozibavala ob zna\u010dilnem brundanju in petju pozdravne pesmi, nekaj mladeni\u010dev pa je ob tem skakalo visoko v zrak, kot da bi med seboj tekmovali. Tak skakajo\u010di ples se imenuje Adumu. Masaji imajo navado, da obiskovalcu ob prihodu postre\u017eejo kozar\u010dek kozje krvi. Ker je prav, da spo\u0161tujemo navade doma\u010dinov, ga seveda nismo mogli zavrniti. Resda smo se najprej med seboj malce kislo spogledovali, nato pa zbrali pogum. Zadeva sploh ni bila tako napa\u010dna.\ud83d\ude09<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n


Po dobrodo\u0161lici so nas gostitelji pospremili do majhnih hi\u0161k, ki bodo za eno no\u010d postale na\u0161 dom<\/strong>. Skromna zunanjost nas je nekoliko zavedla in nih\u010de ni pri\u010dakoval udobne notranjosti. Tudi kosilo, ki so nam ga pripravili, je preseglo pri\u010dakovanja. Po kratkem po\u010ditku pa je sledilo tisto, kar je zares zaznamovalo ta dan. Masaj v zgodnjih dvajsetih nas je povabil na sprehod po okolici, da bi nam predstavil \u017eivljenje svojega plemena. Predstavil se je kot Gabriel, saj njegovega pravega imena ne bi mogli ponoviti, pa \u010de bi se \u0161e tako trudili. Njegovi dolgi, v kite spleteni lasje so bili znak, da spada v razred bojevnikov ali Moranov. Tak status pridobijo masajski fantje, ko opravijo iniciacijski obred obrezovanja. Ker za bojevnike velja, da \u0161\u010ditijo skupnost in \u017eivino pred divjimi \u017eivalmi in se ni\u010desar ne bojijo, so visoko spo\u0161tovani.<\/p>\n

Gabriel nam je pripovedoval o svojem otro\u0161tvu,<\/strong> o tem, kako so izgledala njegova leta \u0161olanja, pa o pri\u010dakovanjih njegovih star\u0161ev, ki \u0161e mo\u010dno spo\u0161tujeta tradicijo, sam pa si \u017eivljenje \u017ee predstavlja nekoliko druga\u010de. Za za\u010detek si bo \u017eeno izbral kar sam. \ud83d\ude0a Ob poti nam je predstavljal rastline, ki jih Masaji uporabljajo za zdravljenje bole\u010din v trebuhu, bolj\u0161o plodnost, razku\u017eevanje ran, pa tak\u0161ne iz katerih si izdelujejo zobne \u0161\u010detke. In tiste, s katerimi krepijo odpornost. O\u010di so mu ob tem \u017earele, njegov igriv nasme\u0161ek pa nas je prav o\u010daral. Marsikatera sopotnica se je ob tem spomnila romana Bela Masajka. Najbolj do\u017eiveta je bila zgodba o lovu na leva. \u010ceprav je tanzanijska vlada slednje prepovedala, je v primeru napada na \u017eivino ta \u0161e vedno del masajskega \u017eivljenja.<\/p>\n

Dan se je po\u010dasi preve\u0161al v ve\u010der in kmalu so se nam pridru\u017eili \u0161e fantje in dekleta,<\/strong> ki smo jih spoznali \u017ee ob prihodu. Popeljali so nas na bli\u017enji gri\u010d, od koder smo videli dale\u010d naokrog. Za nami se je za kratek \u010das pokazal vrh Kilimanjara, ki so ga do tedaj prekrivali oblaki, pred nami pa se je sonce \u017ee pribli\u017eevalo obzorju ob gori Meru. \u010caroben son\u010dni zahod so Masaji pospremili s svojo brundajo\u010do melodijo in divjimi poskoki.<\/p>\n

Ko je sonce popolnoma za\u0161lo, smo se odpravili nazaj v vas, kjer je rahlo tlel ogenj,<\/strong> na njem pa se je pekla koza, ki so jo tisti dan \u017ertvovali prav za nas. Prisluhnili smo zgodbi, ki si jo Masaji pripovedujejo iz roda v rod, ko se zberejo ob ognju. O tem, kako so Masaji pri\u0161li iz svoje pradomovine v Egiptu in se v iskanju pa\u0161nikov za \u017eivino selili proti jugu, da so naposled pri\u0161li v Tanzanijo. O tej selitvi \u0161e vedno pri\u010dajo imena dr\u017eav, rek in krajev, ki so jih poimenovali na svoji poti. Ko je Gabriel kon\u010dal s pripovedjo, je bila koza \u017ee pe\u010dena. Po masajsko smo si jo razdelili in pove\u010derjali.<\/p>\n

Spet se v mislih prestavim v trenutek tukaj in zdaj.<\/strong> Sonce je vz\u0161lo in kmalu bo \u010das za slovo. Res me zanima, s \u010dim nas bo \u0161e presenetil dana\u0161nji dan!<\/p>\n

Potovanja v Tanzanijo in Zanzibar<\/span><\/strong><\/a><\/p>\n\n\n\nngg_shortcode_0_placeholder\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Renata Drolc Potovanja v Tanzanijo Ura je \u0161est zjutraj, ko se prebudim v tiho jutro. Na obzorju se \u017ee ri\u0161e svetloba in jasno je, da bo sonce kmalu vz\u0161lo. To je tisti trenutek potovanja, ki sem se ga zares veselila in se zanj spla\u010da vstati nekoliko bolj zgodaj. Doma bi se na to oktobrsko jutro verjetno prebudila v hlad in meglo, tu v Tanzaniji pa je prijetno toplo. Skobacam se iz udobne postelje, na […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":36971,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,226,18,220],"tags":[],"class_list":["post-36970","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-tanzanija","category-vodniki","category-zanzibar"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t