{"id":36476,"date":"2024-09-11T10:47:11","date_gmt":"2024-09-11T08:47:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=36476"},"modified":"2025-10-13T11:06:19","modified_gmt":"2025-10-13T09:06:19","slug":"na-obisku-pri-domorodnih-staroselcih-v-kolumbiji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/na-obisku-pri-domorodnih-staroselcih-v-kolumbiji\/","title":{"rendered":"Na obisku pri domorodnih staroselcih v Kolumbiji"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d<\/em><\/p>\n

Potovanja v Kolumbijo >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kolumbija, dr\u017eava, ki slovi po \u017eivahni kulturi in bogati biotski raznovrstnosti, je dom \u0161tevilnih domorodnih ljudstev, katerih zgodovina, tradicija in kultura so temeljni del identitete naroda.<\/strong> Pa vendar \u2013 za za\u010detek \u2013 al’ se prav re\u010de Indijanci ali staroselci? Domorodci ali avtohtono prebivalstvo? V \u010dasih politi\u010dne korektnosti so \u00bbpravilni\u00ab vsi izrazi razen prvega \u2013 izraz \u00bbIndijanec\u00ab namre\u010d tehni\u010dno ozna\u010duje nekoga, ki prihaja iz Indije, kar je bilo prvo in zgodovinsko zmotno poimenovanje za ljudstva, ki so \u017eivela v krajih, kamor so konec 15. stol. pripluli \u0161panski konkvistadorji in raziskovalci. Kri\u0161tof Kolumb je namre\u010d verjel, da je dosegel Indijo, zato je staroselce, ki so \u017eiveli v teh \u00bbnovo odkritih\u00ab krajih, enostavno poimenoval – Indijanci. Dandana\u0161nji se staroselci ogibajo temu napa\u010dnemu poimenovanju, \u010deprav se nam Slovencem v\u010dasih lahko zdi celo povsem nedol\u017een. Z na\u0161e perspektive najverjetneje tudi je, saj mi resda neposredno nismo nikomur od njih skrivili lasu. Vendar pa zmoto bolje razumemo \u017ee, \u010de samo pomislimo, da je to tako, kot da bi nekdo, ki potuje iz zahodne Evrope proti vzhodu, nas Slovence posplo\u0161eno poimenoval kar \u00bbju\u017eni Alpinci\u00ab, preprosto zaradi dejstva, ker je pre\u010dkal Alpe. Verjetno nam ne bi bilo preve\u010d v\u0161e\u010d.<\/p>\n

V Kolumbiji \u017eivi pribli\u017eno 90 domorodnih etni\u010dnih skupin<\/strong>, skupno pribli\u017eno 2 milijona posameznikov, kar predstavlja pribli\u017eno 4% celotnega prebivalstva. Te skupine so raz\u0161irjene po razli\u010dnih pokrajinah Kolumbije – od amazonskega pragozda na jugu, preko andskih kordiljer v osrednjem delu de\u017eele, pacifi\u0161kih ni\u017ein na zahodu, karibske obale na severu, do orino\u0161kih ni\u017ein na vzhodu. Ta staroselska ljudstva govorijo pribli\u017eno 65 razli\u010dnih jezikov, vsako izmed njih pa predstavlja svojo edinstveno kulturo, dedi\u0161\u010dino in na\u010din \u017eivljenja. Kulturni prispevek avtohtonih Kolumbijcev v mozaik moderne dr\u017eave Kolumbije je zelo pomemben. Njihovo znanje o kmetijstvu in poljedelstvu, opazovanju naravnih pojavov, naravni medicini in skrbi za okolje ponuja dragocen vpogled v trajnostno \u017eivljenje. Festivali, plesi in obredi so slavljeni zaradi svoje lepote in kulturnega pomena ter bogatijo kolumbijsko nacionalno identiteto.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Otroci Wounaan na Pacifis\u030cki obali<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vendar se \u017ee od prihoda prvih konkvistadorjev pa vse do danes soo\u010dajo z izzivi<\/strong> – najprej so bili izkori\u0161\u010dani kot su\u017eenjska delovna sila, obenem na silo pokristjanjeni in prisiljeni sprejeti \u0161panske vrednote, jezik in kulturo. Kljub temu \u0161e danes ponosno kljubujejo izzivom, ki jih kolumbijska dru\u017eba \u0161e vedno ni uspela re\u0161iti. Ostajajo spregledani in odrinjeni na rob dru\u017ebe. Nad njimi se \u0161e vedno dogajajo pogromi in grozote fizi\u010dnega nasilja, nemalokrat se znajdejo v prime\u017eu in navzkri\u017enem ognju med \u0161e vedno aktivnimi voja\u0161kimi in paravoja\u0161kimi enotami, uporni\u0161kimi in vladnimi voja\u0161kimi celicami, ki se \u0161e vedno – in navidez neskon\u010dno dolgo – borijo za prevlado na pozabljenih ozemljih kolumbijskega pode\u017eelja. Glavni razlogi \u017ee dolgo niso ve\u010d ideolo\u0161ke narave, pa\u010d pa imajo te nasprotujo\u010de si skupine predvsem ekonomski interes \u2013 od nadzora proizvodnje in prometa s prepovedanimi mamili do povsem legalnih poslov kot so nadzor nad zemljo za poljedelstvo, \u017eivinorejo in rudarstvo.<\/p>\n

A tako kot \u017ee zadnjih 500 let se staroselci ne dajo. Njihova odpornost, vztrajnost in ponos \u0161e naprej oblikujejo nacionalno identiteto.<\/strong> Priznavanje in podpiranje pravic in tradicij staroselcev je klju\u010dnega pomena za ohranjanje raznolike in \u017eivahne identitete Kolumbije. \u010ceprav so se njihove zgodbe v Kolumbiji prvi\u010d resneje spomnili pred 90 leti ob odprtju muzeja zlata v Bogoti, je \u0161ele trenutna vlada prva v kolumbijski zgodovini, ki avtohtonim ljudstvom eksplicitno obljublja ve\u010d pravic in podpore. \u010cas bo pokazal, ali bodo obljube dr\u017eali. Veliko pozornost so obljubili ohranjanju domorodnih jezikov v Kolumbiji, ki so danes ogro\u017eeni, saj mlaj\u0161e generacije vse bolj sprejemajo \u0161pan\u0161\u010dino. Kolumbijska vlada priznava te jezike kot del kulturne dedi\u0161\u010dine in si prizadeva spodbujati njihovo ohranitev. Vendar pa je pre\u017eivetje teh jezikov pogosto odvisno od sposobnosti domorodnih skupnosti, da ohranijo svoje tradicionalne prakse in dru\u017ebene strukture.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Deklici Wounaan Ladrilleros<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Med bolj poznanimi domorodnimi ljudstvi so<\/strong> npr.: ljudstvo Wayuu s polotoka Guajira, znani po zapletenem tkanju in matrilinearni dru\u017ebi; ljudstvo Embera, ki prebivajo v regiji Choc\u00f3 in so znani po svoji \u017eivahni umetnosti in tradiciji, ki temelji na skupnosti; ljudstvo Kogi iz Sierra Nevada de Santa Marta, ki \u0161e vedno \u017eivijo na tradicionalni na\u010din, tesno povezan z njihovimi svetimi gorami.<\/p>\n

Oskarjevci se na potovanju po Kolumbiji sre\u010damo z nekaterimi izmed teh domorodnih skupin.<\/strong> Ponavadi se nam v spomin najbolj vtisnejo predvsem dve: ljudstvo Wounaan, ki prete\u017eno naseljuje regijo de\u017eevnega gozda na Pacifi\u0161ki obali in ljudstvo Guambiano, znano tudi kot Misak, ki \u017eivi ob vzno\u017eju andskih kordiljer.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Mladi Wounaan pomaga dedu pri veslanju – Mangrove Ladrilleros<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ljudstvo Wounaan je znano po bogati kulturni dedi\u0161\u010dini, <\/strong>vklju\u010dno z zapletenimi tehnikami tkanja, ki izdelujejo ro\u010dno pletene ko\u0161are in tekstil \u017eivahnih barv. Wounaanci tradicionalno \u017eivijo samooskrbni na\u010din \u017eivljenja, pri \u010demer se zana\u0161ajo na lov, ribolov in kmetijstvo. V sodobni Kolumbiji se mnogi Wounaanci spopadajo z izzivi povezovanja tradicionalnih praks s sodobnim \u017eivljenjem, pri \u010demer si pogosto prizadevajo ohraniti svojo kulturno dedi\u0161\u010dino sredi zunanjih vplivov. Borijo se za lastni\u0161ke pravice do \u00bbsvoje\u00ab zemlje, za ohranjanje okolja ter za dostop do izobra\u017eevanja in zdravstvenega varstva. Borba bo \u0161e dolga.<\/p>\n

Nekatere skupnosti Wounaan se vedno bolj ukvarjajo s turizmom<\/strong>, pri \u010demer prikazujejo svojo obrt in tradicijo, hkrati pa si prizadevajo ohraniti svojo kulturno identiteto. Na ta na\u010din smo se z njimi spoznali tudi Oskarjevci. Kapitan in vodnik na na\u0161i avanturi po enem najvla\u017enej\u0161ih krajev na svetu je bil namre\u010d kar eden izmed plemenskih stare\u0161in, legendarni Javier. Spoznali smo se blizu ribi\u0161kega naselja Ladrilleros, ob ustju zaliva Malaga, pribli\u017eno 40 km severno od Buenaventure v departmaju Valle del Cauca.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Taita igra obredno pesem – Silvia<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160e preden smo odpluli na mokro avanturo po mangrovah, se je najprej v jeziku wounaan<\/em> zahvalil Pachamami – Materi Zemlji<\/strong> in jo prosil za za\u0161\u010dito na na\u0161i poti. Njegov vnu\u010dek mu je zvesto pomagal in se hkrati u\u010dil dedovih spretnosti. Ko smo pripluli v predel, kjer je bil za na\u0161 \u010doln vodostaj prenizek, je Javier neustra\u0161no sko\u010dil v reko in bosonog dobesedno na svojih ple\u010dih vlekel na\u0161 \u010doln naprej. Dokler je \u0161lo, nato pa s \u0161irokim nasmehom razlo\u017eil, da je \u010das, da tudi mi stopimo s \u010dolna in mu sledimo, saj druga\u010de kot pe\u0161 naprej enostavno ve\u010d ne gre … Podrobnosti avanture vam zaupam morda ob kak\u0161ni drugi prilo\u017enosti. Ob vrnitvi nas je povabil v svojo vas, kjer \u017eivi nekaj deset predstavnikov njegovega plemena in se ukvarjajo z ribolovom ter v zadnjem \u010dasu tudi s turizmom. Predstavil nas je svoji dru\u017eini in nikakor se nismo mogli odtrgati od pre\u0161ernih nasmehov bosonogih in smrkavih otrok. Mislim, da so sre\u010dni. Ali se morda motim?<\/p>\n

Drugo zlata vredno sre\u010danje pa se dogaja ob vzno\u017eju andskih kordiljer, v rezervatu Guambia, v ob\u010dini Silvia, v jugovzhodni regiji departmaja Cauca.<\/strong> Tam \u017eivi ljudstvo Misak, znano tudi kot Guambiano, poznano po svoji bogati kulturni dedi\u0161\u010dini in tradicionalnih praksah, predvsem pa po nenavadnih tradicionalnih obla\u010dilih z nevsakdanjimi bowler<\/em> (oz. Charlie Chaplin) klobu\u010dki. Mo\u010dno povezavo imajo z de\u017eelami svojih prednikov in ohranjajo \u017eivahne obi\u010daje, vklju\u010dno z zapletenim tkanjem in obrednimi rituali. \u0160e naprej vzdr\u017eljivo in ponosno ohranjajo svoj jezik, tradicijo in skupnostni na\u010din \u017eivljenja. Oskarjevci smo imeli sre\u010do, da smo spoznali enega izmed pomembnej\u0161ih \u010dlanov tam \u017eive\u010de skupnosti \u2013 na\u0161 gostitelj je bil eden izmed plemenskih stare\u0161in, \u0161aman in glavni glasbenik na vasi – taita<\/em> Samuel. Povabil nas je k sebi na dom in nam za uvod predstavil svojo simpati\u010dno \u017eeno, ki nam je skuhala \u010daj in ga postregla v okrogli kuhinji, ki je tradicionalno prvi prostor, kamor pridejo gostje. Povedala sta nam mno\u017eico zanimivih zgodbic, kako \u0161e vedno kljubujejo izzivom modernega na\u010dina \u017eivljenja, sodobnim pritiskom in okoljskim spremembam. Spoznali smo njihovo kozmovizijo<\/em> oz. njihov cikli\u010dno-dualisti\u010den pogled na svet, naravo in \u017eivljenje. Guambianosi, ki \u017ee stoletja \u017eivijo v tem delu sveta, imajo poseben odnos s Pachamamo oz. Materjo Zemljo, ki je hkrati njihov vir pre\u017eivetja in njihov duhovni razlog obstoja. Za konec pa je taita Samuel izvedel \u0161e enega izmed najbolj osnovnih in resnici na ljubo tudi najbolj preprostih ritualov \u2013 ritual harmonizacije<\/strong>. Od takrat naprej smo bili nedotakljivi, predvsem pa ugla\u0161eni, kar je odzvanjalo \u0161e celotno potovanje. Eno izmed do\u017eivetij, ki ga zagotovo ne bomo pozabili.<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"
Z\u030cena plemenskega stares\u030cine ob nas\u030cem slovesu – Silvia<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Avtohtona ljudstva v Kolumbiji se soo\u010dajo s \u0161tevilnimi izzivi, vklju\u010dno z razseljevanjem zemlje, nasiljem in marginalizacijo. <\/strong>Zgodovinsko gledano sta kolonizacija in \u0161iritev kmetijskih in industrijskih projektov pripeljala do zasega domorodnih de\u017eel. \u0160e dandana\u0161nji konflikti med gverilskimi skupinami in dr\u017eavnimi silami pogosto prizadanejo domorodne skupnosti, kar vodi v kr\u0161itve \u010dlovekovih pravic in razseljevanje. Kljub tem te\u017eavam se avtohtoni Kolumbijci \u0161e naprej borijo za svoje pravice in avtonomijo. \u0160tevilne skupnosti so se organizirale, da bi za\u0161\u010ditile zemljo svojih prednikov in zagovarjale politi\u010dno zastopstvo. Njihova prizadevanja so privedla do pomembnih pravnih zmag, kot je ustava iz leta 1991, ki priznava pravice in avtonomijo staroselcev. Vendar je doseganje teh pravic v praksi \u0161e vedno stalen boj. Prav je, da se o njihovem boju tudi v na\u0161em svetu vsaj nekaj napi\u0161e, nekaj prebere. To je na\u010din, da se njihov glas sli\u0161i tudi tam, kamor sicer ne bi segel.<\/p>\n

Potovanja v Kolumbijo >><\/a><\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Iztok Mervi\u010d Potovanja v Kolumbijo >> Kolumbija, dr\u017eava, ki slovi po \u017eivahni kulturi in bogati biotski raznovrstnosti, je dom \u0161tevilnih domorodnih ljudstev, katerih zgodovina, tradicija in kultura so temeljni del identitete naroda. Pa vendar \u2013 za za\u010detek \u2013 al’ se prav re\u010de Indijanci ali staroselci? Domorodci ali avtohtono prebivalstvo? V \u010dasih politi\u010dne korektnosti so \u00bbpravilni\u00ab vsi izrazi razen prvega \u2013 izraz \u00bbIndijanec\u00ab namre\u010d tehni\u010dno ozna\u010duje nekoga, ki prihaja iz Indije, kar je bilo prvo […]<\/p>\n","protected":false},"author":71,"featured_media":36477,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[4,261,18],"tags":[],"class_list":["post-36476","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-agencija-oskar","category-kolumbija","category-vodniki"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t