{"id":36228,"date":"2024-08-21T09:18:07","date_gmt":"2024-08-21T07:18:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/?p=36228"},"modified":"2025-10-16T09:15:39","modified_gmt":"2025-10-16T07:15:39","slug":"indonezija-obljubljena-dezela","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.agencija-oskar.si\/blog\/indonezija-obljubljena-dezela\/","title":{"rendered":"Indonezija \u2013 obljubljena de\u017eela"},"content":{"rendered":"\n

Pi\u0161e: Boris Lepoji\u0107<\/em><\/p>\n

Potovanja v Indonezijo >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dobesedno obljubljena. 20 let nazaj.<\/strong> S strani moje \u017eene. Takrat se ni iz\u0161lo. \u017dena je dobila slu\u017ebo, jaz pa sem se sam odpravil na \u0160rilanko. Uf, kako bi se najino \u017eivljenje druga\u010de odvijalo, \u010de bi se takrat na\u010drt iz\u0161el. Pa se ni.<\/p>\n

\u017delja po Indoneziji je ostala <\/strong>in tlela vse do uresni\u010ditve. Kot pri mnogih stvareh se je tudi pri tej izkazalo, da so najslaj\u0161e stvari tiste, na katere je potrebno po\u010dakati ali pa se za njih potruditi.<\/p>\n

Kaj je pri meni vzbujalo \u017eeljo po obisku Indonezije, pravzaprav ne vem.<\/strong> O njej nisem bral, gledal dokumentarcev ali hodil na mnoga potopisna predavanja. Le tam je bila. Dale\u010d, zelo dale\u010d. Tako eksoti\u010dna. Sanjal sem o tropskih pla\u017eah, dobrih ribicah in ri\u017eevih poljih. No, o\u010ditno sem nekaj le vedel. Sedaj bi si \u017eelel, da bi se pred potovanjem bolj podu\u010dil, a mi je nevednost dala mo\u017enost prepu\u0161\u010danja, u\u017eivanja trenutka in prvobitnega odkrivanja. To pa tudi \u0161teje.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/h4>\n

\u0160tart<\/h4>\n

Pri\u0161el je dan, ko smo se tokrat \u0161tirje (\u017eena, otroka in jaz) odpravili na pot. Pot mi je sestavil Oskar, tako da se z vsebino nisem ukvarjal. \u010ce kdo ve, Oskar ve. Samo \u017eelel sem se za 17 dni odklopiti in u\u017eivati z dru\u017eino. Pa se takoj zalomi. Zamuda letala, zamuda notranjega leta. V glavi se mi za\u010dne vse ru\u0161iti. Opa. Ustavi se. Mar nisi ravno ti tisti, ki vedno razlaga, kako je zamuda letala nekaj najbolj normalnega? Res je. Vse se uredi. Verjetno \u0161e na bolje. V Jakarti na letali\u0161\u010du pojemo odli\u010dno kosilo in \u017ee gremo dalje. \u0160e dobro, da me je malo zdrmalo.<\/p>\n

Letala<\/h4>\n

Z njimi gojim toplo\/hladni odnos. Ljubim jih, ko odhajamo na potovanje, saj me v trenutku prestavijo v sredi\u0161\u010de dogajanja. V povratku imam ob\u010dutek, da me iztrgajo iz dogajanja in prestavijo v doma\u010do realnost. Ista stvar, le razli\u010den odnos do tega.<\/p>\n

Borobudur in Prambanan – uvod v Indonezijo<\/h4>\n\n\n\n

\u010ce gre\u0161 v Egipt, si ogleda\u0161 piramide. \u010ce gre\u0161 v Indonezijo pa Borobudur in Prambanan. Templja le\u017eita na otoku Java in sta pod za\u0161\u010dito Unesca. Zaslu\u017eeno. Bi se zaradi njiju vrnil v Indonezijo? Ne. Sta vredna obiska? Absolutno. Prav zato sta odli\u010dna za za\u010detek potovanja. In kot sta rekla otroka \u2013 bilo kuda, Buda svuda. \u010ce pa templjema doda\u0161 \u0161e kak\u0161no vo\u017enjo z rik\u0161o in ogled tradicionalnih lutk, pa \u0161e toliko bolj. Za tokrat bodi dovolj Jave. Gremo na obljubljeni Bali.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/h4>\n

Bali<\/h4>\n

Rajski otok. Sanje.<\/strong> No\u010dni prihod v Kuto se izka\u017ee za odli\u010den. Gne\u010da na cesti, polni bari, \u017eur \u2026 verjetno vse, kar bi si 20 let nazaj \u017eelel. Sedaj pa mi je bilo zgolj zanimivo za kratek sprehod in prvo pivo ob bazenu z \u017eeno. Nekaj pa je \u0161e ostalo v nama popotni\u0161kega. \ud83d\ude0a<\/p>\n

Naslednji dan se odpravimo po Baliju. Vau. Je lahko kje na svetu tako lepo? Tempelj na skali v oceanu ob katerega se razbijajo valovi oceana \u2026 neskon\u010dne ri\u017eeve terase, pa \u0161e en tempelj na jezeru \u2026 vulkan \u2026 in son\u010dni zahod na pe\u0161\u010deni pla\u017ei. Zaspim, ker mislim, da sanjam.<\/p>\n

Zjutraj pa v foto lov na delfine. Pa saj nismo bili sami: tam je bilo vsaj \u0161e 200 \u010dolnov, ki so \u0161e v mraku odrinili v son\u010dni vzhod v \u017eelji videti delfine. Ni\u010d kaj romanti\u010den za\u010detek. Potem pa sko\u010di en, pa drug, pa drugi trije \u2026 skratka delfinov za \u017eivljenje. Kaj bomo sedaj do\u017eiveli? Vodni tempelj, pa skalni tempelj \u2026 nasade tobaka, ara\u0161idov \u2026<\/p>\n

Ve\u010derni prihod v Ubud in hotel ob opi\u010djem gozdu. Gozd opravi\u010di svoje ime, saj so opice vsepovsod. Osebje hotela bije pravo bitko z njimi, mi pa se ob tem prav dobro zabavamo. Ve\u010derni sprehod po ulicah Ubuda nas dokon\u010dno prepri\u010da, da je Indonezija prava izbira za na\u0161e po\u010ditnice.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/h4>\n

Giliji<\/h4>\n

Tropski oto\u010dki ob obali Lomboka,<\/strong> do katerih iz Balija prispemo v dobrih dveh urah vo\u017enje z hitrim \u010dolnom. Fante impresionira \u0161est tristo konjskih motorjev, ki brnijo proti na\u0161emu raju \u2013 Gili Air. Oto\u010dek je pravi raj. Brez avtomobilov, motorjev \u2026 le konjske vprege, kolesa in pe\u0161ci. \u017de prvi dan otok obhodimo (5 km), naslednje dni pa namenimo odkrivanju podvodnega sveta. V veselje mi je, da sem eno izmed mojih pozabljenih strasti (potapljanje) obudil in prenesel na otroka. Sedaj pa imam \u017ee nov izziv. Za bo\u017ei\u010dka si \u017eelita potaplja\u0161ki te\u010daj. Si je bo\u017ei\u010dek vse zapisal.\ud83d\ude0a Kar pa se podvodnega sveta Gilijev ti\u010de, ni kaj za povedat. Raj je raj. Raznobarvne korale, tropske ribe in \u017eelve. Koliko \u017eelv. Neverjeten je ob\u010dutek, ko plava\u0161 ob tem bitju.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Rinjani<\/h4>\n

\u010ce si Slovenec, je pa\u010d treba osvojiti kak\u0161en vrh.<\/strong> Po mo\u017enosti najvi\u0161jega. Rinjani sicer ni najvi\u0161ji vrh Indonezije, je pa drugi. S svojimi 3768 m se je zdel kar pravi cilj. In bi tudi bil, \u010de Bernarda ne bi no\u010d pred vzponom prebruhala, in ne bi sin staknil vnetja u\u0161esa pri potapljanju. Tako se je na \u0161tart vzpona pojavil kripel bataljon. A ta bataljon je imel \u017eeljo in vztrajnost. Prvi dan je potrebno narediti cca. 1600 m vzpona, kar zmoremo brez te\u017eav. Razgledi so \u010dudoviti, tako da smo polni energije. Se celo \u0161alimo, da bi lahko \u0161li kar na son\u010dni zahod. \u0160e dobro, da nismo.<\/p>\n

Zbudimo se ob dveh zjutraj in za\u010dnemo hojo. \u010caka nas \u0161e 1200 m vzpona. To ne bi smela biti te\u017eava. Pa je. Nekdo je namre\u010d postavil pe\u0161\u010deno pla\u017eo pokonci. Hoja se zdi kot Jacksonov Moon walk. \u0160e dobro da je no\u010d in da ne vidimo, kam gremo in koliko je \u0161e do konca. To\u010dno v trenutku, ko sonce pogleda izza obzorja, smo na vrhu. Dru\u017einska zmaga. Res smo vztrajni\/trmasti.<\/p>\n

Sledi 2800 m spusta. Na koncu izgledamo, kot da smo se vrnili iz fronte. Po nekaj dneh se mi zdi dobra izku\u0161nja, na cilju pa sem si samo \u017eelel na morje.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/h4>\n

Kuta – Lombok<\/h4>\n

Srfarsko\/po\u010ditni\u0161ki paradi\u017e.<\/strong> Da pa ta paradi\u017e lahko kar se da dobro zau\u017eije\u0161, je potrebno biti mobilen. Kako se ljudje v Indoneziji premikajo? V ve\u010dini s skuterji. Tako si tudi mi najamemo dva. Z njima prekri\u017earimo pla\u017ee po dolgem in po\u010dez, zve\u010der pa u\u017eivamo v raznovrstnih tropskih ribah, ki so za na\u0161 ra\u010dun sme\u0161no poceni. Ljubezen gre skozi \u017eelodec in mi smo zaljubljeni.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u00a0<\/p>\n

Potovanje z otroki<\/h4>\n

Potovati z otroki je nekaj \u010disto drugega, kot bi potoval sam. Je delo. Kot star\u0161 stalno misli\u0161, kje so, da sem jim kaj ne naredi \u2026 potem je tu \u0161e obvezno stalno hranjenje, saj \u010de so la\u010dni, so te\u010dni \u2026 pa bratsko bockanje, ravno v trenutku, ko je potrebno nekaj urediti, razmisliti. Je odgovornost, da se podvodna zabava, hoja na tritiso\u010dak ali potop zaklju\u010dita varno.<\/p>\n

Potovati z otroki je pa tudi \u010disto zadovoljstvo,<\/strong> ko vidi\u0161 svoje otroke v \u010disto drugi lu\u010di kot doma. Ko vidi\u0161, da so dejansko bolj sposobni, kot si misli\u0161 ter da hoja na tritiso\u010daka njim ne predstavlja izziva oz. da so sposobni iz sebe iztisniti maksimum po naporni no\u010di. Ko kar naenkrat govorijo angle\u0161ko ali pa \u010disto normalno jejo izjemno peko\u010do hrano. Ko prevzamejo odgovornost za vo\u017enjo po levi. Ko se ti po potopu kar ne morejo nehati smejati od navdu\u0161enja. Ko re\u010dejo, da je bilo to najbolj raznoliko potovanje do sedaj.<\/p>\n

To je to, kar si \u010dlovek \u017eeli od dru\u017einskih po\u010ditnic.<\/strong><\/p>\n

Potovanja v Indonezijo >><\/a><\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pi\u0161e: Boris Lepoji\u0107 Potovanja v Indonezijo >> Dobesedno obljubljena. 20 let nazaj. S strani moje \u017eene. Takrat se ni iz\u0161lo. \u017dena je dobila slu\u017ebo, jaz pa sem se sam odpravil na \u0160rilanko. Uf, kako bi se najino \u017eivljenje druga\u010de odvijalo, \u010de bi se takrat na\u010drt iz\u0161el. Pa se ni. \u017delja po Indoneziji je ostala in tlela vse do uresni\u010ditve. Kot pri mnogih stvareh se je tudi pri tej izkazalo, da so najslaj\u0161e stvari tiste, na […]<\/p>\n","protected":false},"author":59,"featured_media":36272,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":""},"categories":[7,21],"tags":[],"class_list":["post-36228","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-clani-pisejo","category-indonezija"],"acf":[],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t